Jedro

Ker tožnik ni imel položaja stranke v upravnem postopku, ni upravičen zahtevati odprave oz. razveljavitve odločbe po nadzorstveni pravici niti ničnosti odločbe, izdane v upravnem postopku.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne istemu sodišču, da opravi nov postopek. Odločitev o predlogu G.i. ... d.d., L., za povrnitev pritožbenih stroškov se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbi tožnikov in na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena ZUS odpravilo odločbo tožene stranke (pravilno sklep) z dne 20.8.1999 ter ji zadevo vrnilo v ponoven postopek. Z navedenim sklepom je tožena stranka zavrgla zahtevo sedanjih tožnikov, da se izreče za nično odločba Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo z dne 23.10.1998 (drugo soglasje) izdano v postopku lastninskega preoblikovanja javnega zavoda G.i. ..., L. (...) (prva točka izreka sklepa), in da se omenjeno drugo soglasje odpravi in razveljavi po nadzorstveni pravici (2. točka izreka). Tožena stranka je odločila na podlagi ugotovitve, da tožeča stranka svojih denacionalizacijskih upravičenj v postopku lastninskega preoblikovanja ni zavarovala po določbah Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP), saj je bil njen predlog za izdajo začasne odredbe pravnomočno zavrnjen. Po stališču tožene stranke tožeča stranka v postopku lastninskega preoblikovanja ZRMK nima položaja stranke in ni pogojev za vsebinsko obravnavanje njenega predloga za izrek ničnosti in odpravo oziroma razveljavitev po nadzorstveni pravici, ker lahko po 1. odstavku 268. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86) predlagajo izrek ničnosti le stranka ali javni tožilec, odpravo in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici pa po 2. odstavku 264. člena ZUP/86 stranka, javni tožilec ali družbeni pravobranilec samoupravljanja.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je Vrhovno sodišče RS v sklepu, št. I Up 315/2002-2 z dne 6.4.2000, s katerim je odločilo o pritožbi zoper izdano začasno odredbo, zavrnilo ugovor, da tožeča stranka nima položaja stranke v postopku lastninskega preoblikovanja ... Po stališču vrhovnega sodišča je šele s Sklepom o spremembah in dopolnitvah sklepa o preoblikovanju dela ... v javni raziskovalni zavod (Uradni list RS, št. 43/98 in 47/98) bilo omogočeno lastninjenje dela premoženja v družbeni lastnini.

Predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe je bil zavrnjen zato, ker je bilo do sprejema navedenega sklepa premoženje ZRMK premoženje javnega zavoda, ki se ne lastnini. Po stališču sodišča prve stopnje je tožena stranka bistveno kršila določbe ZUP/86, ker je štela, da tožeča stranka ni stranka v postopku lastninskega preoblikovanja.

Stranka z interesom vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz 1. odstavka 72. člena ZUS. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi in spremeni izpodbijano sodbo in tožbo zavrne oziroma, da razveljavi izpodbijano sodbo in zadevo vrne v novo sojenje. Navaja, da v postopku, v katerem je bilo izdano drugo soglasje, tožeča stranka ni sodelovala. Ni se prijavila na poziv, objavljen v časopisu DELO in v Uradnem listu RS z dne 14.8.1998, ni vložila pritožbe, pritožbeni rok pa je potekel 29.8.1998. Navaja, da se je ... že lastninsko preoblikoval in da je lastninsko preoblikovanje že vpisano v sodni register.

V odgovoru na pritožbo tožeča stranka navaja, da naj bi bil postopek lastninskega preoblikovanja ničen, ker v njem ni sodelovala kot stranka in ni mogla zavarovati svojih pravic. Predlaga, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo stranke z interesom kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo, ter stranki z interesom naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka.

Pritožba je utemeljena.

Iz upravnih in sodnih spisov izhaja, da je obravnavani zadevi sporno, ali je tožena stranka pravilno odločila o zahtevi tožeče stranke za izrek ničnosti in o odpravi in razveljavitvi po nadzorstveni pravici upravnega akta (drugega soglasja), izdanega v že končanem postopku lastninskega preoblikovanja, oziroma pravilno ocenila, ali so podani razlogi za izrek ničnosti oziroma za odpravo in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, in ne kot zmotno navaja sodišče prve stopnje, ali ima tožeča stranka položaj stranke v postopku lastninskega preoblikovanja ... Da bi tožeči stranki položaj stranke v postopku lastninskega preoblikovanja ... moral biti priznan, sicer ni sporno. Vendar se tožba, vložena dne 6.9.1999, nanaša na odločanje o izrednem pravnem sredstvu ničnosti oziroma o odpravi in razveljavitvi odločbe po nadzorstveni pravici. Pritožnik ima prav, ko navaja, da je po določbi 1. odstavka 268. člena ZUP/86 kot stranka legitimiran za vložitev predloga za izrek ničnosti tisti, ki je takšen položaj v postopku dejansko imel, ali je sodeloval v postopku, ali mu je bila odločba vročena, ali mu je bila dovoljena pritožba ali obnova postopka iz razloga, da bi mu moral biti dan položaj stranke. Vendar izhaja iz odločbe tožene stranke, da je ta predlog tožeče stranke kljub zavrženju po 1. odstavku 268. člena ZUP/86 štela kot pobudo za oceno po uradni dolžnosti. In odločba tožene stranke vsebuje tudi oceno, da niso izpolnjeni razlogi iz 267. člena ZUP/86 za izrek ničnosti oziroma iz 263. člena ZUP/86 za odpravo in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici. Ker je odločbo mogoče izreči za nično iz razlogov 267. člena ZUP/86 oziroma jo odpraviti in razveljavitev po nadzorstveni pravici iz razlogov 263. člena ZUP/86, sklep tožene stranke pa vsebuje presojo teh razlogov, ni podlage za stališče, da v upravnem postopku razlogi za ničnost niso bili presojeni.

Glede na navedeno sodišče prve stopnje ni imelo podlage za uporabo določbe 3. točke 1. odstavka 60. člena ZUS in je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu iz 2. odstavka 72. člena ZUS. Zato je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in na podlagi 74. člena ZUS razveljavilo izpodbijano sodbo in zadevo vrnilo v nov postopek. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno odločiti o tožbi tožeče stranke.

Ker je pritožbeno sodišče razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje, zoper katero je bila vložena pritožba in zadevo vrnilo v nov postopek, je na podlagi 3. odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku, ki se po 1. odstavku 16. člena ZUS primerno uporablja, pridržalo odločitev o predlogu stranke z interesom za povrnitev pritožbenih stroškov (po stroškovniku) za končno odločbo.