Jedro

Določba 33. člena ZBPP organu res nalaga, da v postopku odločanja zbere podatke o prosilcu ter druge podatke iz tretjega odstavka 32. člena ZBPP, torej tudi podatke o zadevi, če je to potrebno, da se odobri BPP ali da se preverijo podatki v prošnji. Vendar gre v tem primeru za ravnanje organa v fazi odločanja o utemeljenosti prošnje v smislu 140. člena ZUP, ne pa v okviru njenega predhodnega preizkusa.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 376/2012 z dne 5. 10. 2012 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrgla tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) z dne 10. 2. 2012 v zvezi z vložitvijo tožbe iz naslova neplačanega honorarnega dela. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je tožnik zaprosil za dodelitev BPP v zvezi z vložitvijo tožbe zoper A.A. zaradi neplačanega dela. Ker obrazcu za BPP niso bile priložene vse listine, ki dokazujejo obstoj pogojev za njeno dodelitev, je organ tožnika pozval, da v postavljenem roku dopolni prošnjo tako, da predloži dokazila o opravljenem honorarnem delu, npr. podjemno ali drugo pogodbo, s katero je bilo dogovorjeno delo, obseg in vrsta opravljenega dela, izstavljene račune ipd., torej vso dokumentacijo, iz katere izhaja dogovorjeno, a neplačano honorarno delo. Ker tožnik ni ravnal v skladu z navedenim pozivom, je organ njegovo vlogo na podlagi drugega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavrgel. Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da mu A.A. od oktobra 2008 za opravljeno honorarno delo dolguje 1570 EUR. Navedeno lahko potrdi tudi priča B.B. Predlaga, naj se zadeva reši in da dolžnik plača, kar je dolžan.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

V skladu s prvim odstavkom 66. člena ZUP mora vloga vsebovati vse, kar je treba, da se lahko obravnava, med drugim navedbo organa, zadevo, katere se tiče, zahtevek oz. predlog, podatke o vlagatelju ipd. Po drugem odstavku istega člena mora vloga vsebovati tudi druge sestavine, ki jih določa zakon ali drug predpis, v konkretnem primeru torej podatke iz tretjega odstavka 32. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Glede na tretji odstavek 66. člena ZUP se kot del popolne vloge lahko štejejo tudi dokazila, vendar le v primeru, če jih kot del popolne vloge zahteva predpis. Če ne gre za taka dokazila, ne gre za nepopolno vlogo in mora organ ravnati po 140. členu ZUP. Ta v drugem odstavku določa, da mora stranka za svoje navedbe predlagati dokaze in jih, če je mogoče, predložiti. Če sama tega ne stori, zahteva to od nje uradna oseba, ki vodi postopek. Po tretjem odstavku istega člena je organ dolžan v primeru, če stranka v roku zahtevanih dokazov ne predloži, nadaljevati postopek in ne sme zavreči zahteve po drugem odstavku 67. člena ZUP. To pomeni, da mora organ v takem primeru odločiti po vsebini.

Predpis je torej tisti, ki določa sestavine popolne vloge. Po prvem odstavku 32. člena ZBPP se prošnja za dodelitev BPP vloži pisno na predpisanem obrazcu. Iz navedene ali drugih določb ne izhaja, da morajo biti obrazcu priložene ustrezne listine, kot to napačno povzema organ v izpodbijanem sklepu (tako zahtevo je imel ZBPP le do sprememb z ZBPP-B, Uradni list RS, št. 23/2008). Take obveznosti ne nalaga niti Pravilnik o obrazcu prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki v prvem odstavku 5. člena določa le, da mora prosilec predložiti vsa dokazila, ki jih od njega zahteva organ.

Glede na tako ureditev prošnja za dodelitev BPP, ki ji v konkretnem primeru niso bili priloženi listinski dokazi o tožnikovi terjatvi do A.A. to je dokazila o zadevi, v zvezi s katero je tožnik vložil prošnjo za BPP, ni bila nepopolna v smislu 66. člena ZUP. V zadevi namreč ni sporno, da je prošnja na obrazcu vsebovala vse zahtevane podatke iz tretjega odstavka 32. člena ZBPP, med drugim podatke v zadevi pod točko III. obrazca, v kateri je jasno navedeno, da želi tožnik na podlagi pravnega nasveta, ki ga je dobil v okviru odobrene BPP v zadevi Bpp 3466/2011, vložiti tožbe zoper tri osebe, med drugim A.A. zaradi neizplačil z naslova honorarnega dela.

Upravni organ zato ni ravnal pravilno, ko je tožnikovo prošnjo zavrgel, ker ta v roku ni predložil zahtevanih dokazil, potrebnih za presojo, ali v konkretni zadevi obstojijo pogoji za dodelitev BPP. Čeprav ni ne v pozivu z dne 23. 4. 2012 ne v izpodbijanem sklepu navedeno, zakaj organ potrebuje listine, je očitno, da je bil poziv poslan v zvezi s presojo o izkazanosti pogoja za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP in z njim povezanim preizkusom, ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožiti. Določba 33. člena ZBPP organu res nalaga, da v postopku odločanja zbere podatke o prosilcu ter druge podatke iz tretjega odstavka 32. člena ZBPP, torej tudi podatke o zadevi, če je to potrebno, da se odobri BPP ali da se preverijo podatki v prošnji. Vendar gre v tem primeru glede na že navedene razloge za ravnanje organa v fazi odločanja o utemeljenosti prošnje v smislu 140. člena ZUP, ne pa v okviru njenega predhodnega preizkusa.

Ker sta bila v zadevi nepravilno uporabljena 66. in 67. člen ZUP, kar je vplivalo na zakonitost izpodbijanega upravnega akta, je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo (3. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo v ponovni postopek (tretji odstavek istega člena). Sodišče v zvezi s pozivom tožniku, da predloži dokumentacijo o zadevi (o obstoju terjatve do A.A.), le opozarja, da Obligacijski zakonik (OZ) za podjemno pogodbo ne zahteva sklenitve v pisni obliki. Njen obstoj in vsebino je zato mogoče ugotavljati tudi z drugimi dokazi. Kot je razvidno iz priloge (list 3) k prošnji za dodelitev BPP, se je tožnik v njej skliceval na dve priči, med drugim B.B., ki ga navaja tudi v tožbi.