Vzpostavitev videonadzora in uporaba posnetkov

Vzpostavitev videonadzora in uporaba posnetkov

Datum

Datum

01.08.2025

01.08.2025

Številka

Številka

07120-1/2025/348

07120-1/2025/348

Kategorije

Kategorije

Ocene učinkov v zvezi z varstvom podatkov, Pravne podlage, Video in avdio nadzor

Ocene učinkov v zvezi z varstvom podatkov, Pravne podlage, Video in avdio nadzor

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede videonadzora v območju za pešce.

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede videonadzora v območju za pešce.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Videonadzor javnih površin je na podlagi 80. člena ZVOP-2 dopusten, kadar je to potrebno zaradi obstoja resne in utemeljene nevarnosti za življenje, osebno svobodo, telo ali zdravje ljudi, varnost premoženja upravljavca ali varovanje tajnih podatkov upravljavca ali obdelovalca v prenosu in teh namenov ni mogoče doseči z drugimi sredstvi, ki manj posegajo v pravice iz prvega odstavka 1. člena ZVOP-2.

Videonadzor javnih površin je na podlagi 80. člena ZVOP-2 dopusten, kadar je to potrebno zaradi obstoja resne in utemeljene nevarnosti za življenje, osebno svobodo, telo ali zdravje ljudi, varnost premoženja upravljavca ali varovanje tajnih podatkov upravljavca ali obdelovalca v prenosu in teh namenov ni mogoče doseči z drugimi sredstvi, ki manj posegajo v pravice iz prvega odstavka 1. člena ZVOP-2.

Najprej je treba opraviti oceno, za uporabo katerega sistema gre v konkretnem primeru ter za katere namene se sistem uporablja. V vsakem primeru je potrebna izdelava ocene učinka na varstvo podatkov.

Najprej je treba opraviti oceno, za uporabo katerega sistema gre v konkretnem primeru ter za katere namene se sistem uporablja. V vsakem primeru je potrebna izdelava ocene učinka na varstvo podatkov.

IP glede na določbe ZP-1 meni, da bi se ob sumu posamezne kršitve (ne pa splošno oziroma proaktivno) lahko vpogledalo v podatke, pridobljene z uporabo konkretnega sistema (seveda ob izpolnjenem pogoju njegove zakonite uporabe), ter v primeru potrditve tega suma ti podatki posredovali prekrškovnemu organu. Ob tem pa IP poudarja, da so v primeru videonadzora javnih površin vpogled, uporaba ali posredovanje posnetkov dopustni le za namene iz prvega odstavka 80. člena ZVOP-2.

IP glede na določbe ZP-1 meni, da bi se ob sumu posamezne kršitve (ne pa splošno oziroma proaktivno) lahko vpogledalo v podatke, pridobljene z uporabo konkretnega sistema (seveda ob izpolnjenem pogoju njegove zakonite uporabe), ter v primeru potrditve tega suma ti podatki posredovali prekrškovnemu organu. Ob tem pa IP poudarja, da so v primeru videonadzora javnih površin vpogled, uporaba ali posredovanje posnetkov dopustni le za namene iz prvega odstavka 80. člena ZVOP-2.

Obrazložitev

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne more pa izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage, namenov in obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. IP tako v okviru neobvezujočega mnenja ne more presojati prakse, ki ste jo opisali v vašem zaprosilu za mnenje, zato v nadaljevanju podaja splošna pojasnila. 

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne more pa izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage, namenov in obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. IP tako v okviru neobvezujočega mnenja ne more presojati prakse, ki ste jo opisali v vašem zaprosilu za mnenje, zato v nadaljevanju podaja splošna pojasnila. 

IP pojasnjuje, da na podlagi navedb v vašem zaprosilu za mnenje ni povsem jasno, ali gre v konkretnem primeru za »klasični« videonadzor ali pa gre za uporabo sistema za avtomatsko prepoznavo registrskih oznak vozil (ANPR). Gre za temeljno vprašanje, saj so poleg tega, da gre za dva različna načina samega tehničnega izvajanja (videonadzor pomeni stalno snemanje oziroma prenos žive slike, medtem ko pri ANPR ne gre za stalno snemanje, ampak za zajem in prepoznavo registrske oznake vozila), tudi pravne podlage in drugi pogoji za zakonito uporabo enega ali drugega sistema različni.

IP pojasnjuje, da na podlagi navedb v vašem zaprosilu za mnenje ni povsem jasno, ali gre v konkretnem primeru za »klasični« videonadzor ali pa gre za uporabo sistema za avtomatsko prepoznavo registrskih oznak vozil (ANPR). Gre za temeljno vprašanje, saj so poleg tega, da gre za dva različna načina samega tehničnega izvajanja (videonadzor pomeni stalno snemanje oziroma prenos žive slike, medtem ko pri ANPR ne gre za stalno snemanje, ampak za zajem in prepoznavo registrske oznake vozila), tudi pravne podlage in drugi pogoji za zakonito uporabo enega ali drugega sistema različni.

Če gre v konkretnem primeru za videonadzor, IP dodaja, da je pojasnila v zvezi s pravno podlago in drugimi pogoji za zakonito vzpostavitev videonadzora podal že v mnenju, naslovljenem na koncesionarja, ki ga v vašem zaprosilu za mnenje navajate kot soizvajalca videonadzora, zato vam svetujemo, da to mnenje temeljito preučite. Mnenje je dostopno na spletni strani IP:

Če gre v konkretnem primeru za videonadzor, IP dodaja, da je pojasnila v zvezi s pravno podlago in drugimi pogoji za zakonito vzpostavitev videonadzora podal že v mnenju, naslovljenem na koncesionarja, ki ga v vašem zaprosilu za mnenje navajate kot soizvajalca videonadzora, zato vam svetujemo, da to mnenje temeljito preučite. Mnenje je dostopno na spletni strani IP:

https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/vzpostavitev-videonadzora-trga-1747203993

https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/vzpostavitev-videonadzora-trga-1747203993

IP ob tem posebej poudarja, da je v skladu z določbo prvega odstavka 80. člena ZVOP-2 videonadzor na javnih površinah dopusten le, kadar je to potrebno za točno določene namene (obstoj resne in utemeljene nevarnosti za življenje, osebno svobodo, telo ali zdravje ljudi, varnost premoženja upravljavca ali varovanje tajnih podatkov upravljavca ali obdelovalca v prenosu) in teh namenov ni mogoče doseči z drugimi sredstvi, ki manj posegajo v pravice iz prvega odstavka 1. člena ZVOP-2. Med temi nameni torej ni namena ugotavljanja prekrškov s področja prometa oziroma izvedbe prekrškovnega postopka. Tudi vpogled, uporaba ali posredovanje posnetkov so dopustni le za namene iz prvega odstavka 80. člena ZVOP-2.

IP ob tem posebej poudarja, da je v skladu z določbo prvega odstavka 80. člena ZVOP-2 videonadzor na javnih površinah dopusten le, kadar je to potrebno za točno določene namene (obstoj resne in utemeljene nevarnosti za življenje, osebno svobodo, telo ali zdravje ljudi, varnost premoženja upravljavca ali varovanje tajnih podatkov upravljavca ali obdelovalca v prenosu) in teh namenov ni mogoče doseči z drugimi sredstvi, ki manj posegajo v pravice iz prvega odstavka 1. člena ZVOP-2. Med temi nameni torej ni namena ugotavljanja prekrškov s področja prometa oziroma izvedbe prekrškovnega postopka. Tudi vpogled, uporaba ali posredovanje posnetkov so dopustni le za namene iz prvega odstavka 80. člena ZVOP-2.

Če gre v konkretnem primeru morda za uporabo sistema za avtomatsko prepoznavo registrskih oznak vozil (ANPR), IP pojasnjuje, da je njegova uporaba dopustna le v skladu z določbo 25. člena Zakona o celostnem prometnem načrtovanju (Uradni list RS, št. 130/22, 22/25; v nadaljevanju: ZCPN). V skladu s prvim odstavkom omenjenega člena namreč lahko občine oziroma z odlokom določeni izvajalci občinskih gospodarskih javnih služb in njihovi pristojni prekrškovni organi z nameni ugotavljanja izpolnjevanja pogojev do parkiranja na parkirnem mestu in nadzora pravilnega parkiranja vozil, ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za dostop v območja omejenega prometa in nadzora nad dostopom v ta območja, ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za uporabo cest ali prometnih pasov, rezerviranih za določena vozila, in nadzora nad njihovo uporabo ter ugotavljanja parkirnega utripa in štetja prometa na določenem območju uporabljajo sisteme za samodejno prepoznavo registrskih označb vozil in sisteme za samodejno prepoznavo vozil, nameščene na ali ob cesto, območje omejenega prometa, parkirne površine, parkirne hiše, druge objekte, namenjene parkiranju vozil, ali na vozila v uporabi pristojnih prekrškovnih organov oziroma z odlokom določenih izvajalcev gospodarskih javnih služb oziroma z odlokom določenih izvajalcev gospodarskih javnih služb. V četrtem odstavku 25. člena ZCPN je določeno, da so upravljavci podatkov, ki jih pridobivajo z uporabo sistemov za samodejno prepoznavo registrskih označb vozil in sistemov za samodejno prepoznavo vozil, občine oziroma z odlokom določeni izvajalci občinskih gospodarskih javnih služb in njihovi pristojni prekrškovni organi, upravljavci iz drugega in tretjega odstavka tega člena in pristojni prekrškovni organi na območjih iz drugega in tretjega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: upravljavci podatkov). Vsak upravljavec podatkov vzpostavi in vodi evidenco samodejno zaznanih registrskih označb vozil in samodejno prepoznanih vozil, ki zajema naslednje podatke:

Če gre v konkretnem primeru morda za uporabo sistema za avtomatsko prepoznavo registrskih oznak vozil (ANPR), IP pojasnjuje, da je njegova uporaba dopustna le v skladu z določbo 25. člena Zakona o celostnem prometnem načrtovanju (Uradni list RS, št. 130/22, 22/25; v nadaljevanju: ZCPN). V skladu s prvim odstavkom omenjenega člena namreč lahko občine oziroma z odlokom določeni izvajalci občinskih gospodarskih javnih služb in njihovi pristojni prekrškovni organi z nameni ugotavljanja izpolnjevanja pogojev do parkiranja na parkirnem mestu in nadzora pravilnega parkiranja vozil, ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za dostop v območja omejenega prometa in nadzora nad dostopom v ta območja, ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za uporabo cest ali prometnih pasov, rezerviranih za določena vozila, in nadzora nad njihovo uporabo ter ugotavljanja parkirnega utripa in štetja prometa na določenem območju uporabljajo sisteme za samodejno prepoznavo registrskih označb vozil in sisteme za samodejno prepoznavo vozil, nameščene na ali ob cesto, območje omejenega prometa, parkirne površine, parkirne hiše, druge objekte, namenjene parkiranju vozil, ali na vozila v uporabi pristojnih prekrškovnih organov oziroma z odlokom določenih izvajalcev gospodarskih javnih služb oziroma z odlokom določenih izvajalcev gospodarskih javnih služb. V četrtem odstavku 25. člena ZCPN je določeno, da so upravljavci podatkov, ki jih pridobivajo z uporabo sistemov za samodejno prepoznavo registrskih označb vozil in sistemov za samodejno prepoznavo vozil, občine oziroma z odlokom določeni izvajalci občinskih gospodarskih javnih služb in njihovi pristojni prekrškovni organi, upravljavci iz drugega in tretjega odstavka tega člena in pristojni prekrškovni organi na območjih iz drugega in tretjega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: upravljavci podatkov). Vsak upravljavec podatkov vzpostavi in vodi evidenco samodejno zaznanih registrskih označb vozil in samodejno prepoznanih vozil, ki zajema naslednje podatke:

-identifikacijske podatke slikovnega posnetka vozila (datum, čas in kraj, številka dogodka);

-identifikacijske podatke slikovnega posnetka vozila (datum, čas in kraj, številka dogodka);

-slikovne posnetke vozila v delu, ki omogoča prepoznavo registrske označbe vozila in samega vozila;

-slikovne posnetke vozila v delu, ki omogoča prepoznavo registrske označbe vozila in samega vozila;

-registrsko označbo vozila z državo registracije vozila;

-registrsko označbo vozila z državo registracije vozila;

-znamko, tip, barvo in vrsto vozila;

-znamko, tip, barvo in vrsto vozila;

-identifikacijsko oznako naprave za nadzor.

-identifikacijsko oznako naprave za nadzor.

IP posebej poudarja, da je v obeh primerih (videonadzor ali ANPR) vsekakor potrebna izdelava ocene učinka na varstvo podatkov. Več o tej obveznosti in načinu izdelave ocene učinka na varstvo podatkov lahko najdete v zgoraj navedenem mnenju IP.

IP posebej poudarja, da je v obeh primerih (videonadzor ali ANPR) vsekakor potrebna izdelava ocene učinka na varstvo podatkov. Več o tej obveznosti in načinu izdelave ocene učinka na varstvo podatkov lahko najdete v zgoraj navedenem mnenju IP.

IP glede na zgoraj navedena pojasnila povzema, da je treba najprej opraviti oceno, za uporabo katerega sistema gre v konkretnem primeru ter za katere namene (npr. ugotavljanje izpolnjevanja parkirnih pogojev, zagotavljanje dostopa do območja, zagotavljanje ustreznega parkirnega režima, ugotavljanje prekrškov, …) se sistem uporablja. Na podlagi te odločitve morate kot (so)upravljavec preveriti, ali za uporabo sistema obstaja ustrezna pravna podlaga (ob tem IP ponovno opozarja, da je uporaba videonadzora na javnih površinah dopustna le za namene, določene v prvem odstavku 80. člena ZVOP-2) ter v primeru njenega obstoja urediti tudi vaš odnos (z vidika obdelave osebnih podatkov) s soizvajalcem (koncesionarjem), ki ga navajate v vašem zaprosilu za mnenje, ter jasno določiti medsebojne vloge in obveznosti pri obdelavi osebnih podatkov v okviru uporabe sistema. IP ponovno poudarja, da je treba v vsakem primeru opraviti tudi oceno učinka na varstvo podatkov.

IP glede na zgoraj navedena pojasnila povzema, da je treba najprej opraviti oceno, za uporabo katerega sistema gre v konkretnem primeru ter za katere namene (npr. ugotavljanje izpolnjevanja parkirnih pogojev, zagotavljanje dostopa do območja, zagotavljanje ustreznega parkirnega režima, ugotavljanje prekrškov, …) se sistem uporablja. Na podlagi te odločitve morate kot (so)upravljavec preveriti, ali za uporabo sistema obstaja ustrezna pravna podlaga (ob tem IP ponovno opozarja, da je uporaba videonadzora na javnih površinah dopustna le za namene, določene v prvem odstavku 80. člena ZVOP-2) ter v primeru njenega obstoja urediti tudi vaš odnos (z vidika obdelave osebnih podatkov) s soizvajalcem (koncesionarjem), ki ga navajate v vašem zaprosilu za mnenje, ter jasno določiti medsebojne vloge in obveznosti pri obdelavi osebnih podatkov v okviru uporabe sistema. IP ponovno poudarja, da je treba v vsakem primeru opraviti tudi oceno učinka na varstvo podatkov.

Na podlagi navedenega boste lahko opravili presojo o (ne)ustreznosti uporabe konkretnega sistema. Ob tem IP poudarja, da v kolikor bi se morda konkretni sistem že uporabljal, je treba v primeru ugotovitve neizpolnjevanja pogojev za njegovo uporabo nemudoma prenehati z njegovo uporabo do zagotovitve izpolnjevanja teh pogojev.

Na podlagi navedenega boste lahko opravili presojo o (ne)ustreznosti uporabe konkretnega sistema. Ob tem IP poudarja, da v kolikor bi se morda konkretni sistem že uporabljal, je treba v primeru ugotovitve neizpolnjevanja pogojev za njegovo uporabo nemudoma prenehati z njegovo uporabo do zagotovitve izpolnjevanja teh pogojev.

IP nadalje pojasnjuje, da prekrškovni postopek ureja Zakon o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – UPB, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE, 5/21 – odl. US, 38/24; v nadaljevanju: ZP-1). V skladu z določbo prvega odstavka 50. člena ZP-1 se postopek o prekršku začne po uradni dolžnosti, ko opravi prekrškovni organ v okviru svoje pristojnosti v ta namen kakršnokoli dejanje, ali z vložitvijo pisnega predloga oškodovanca, državnega tožilca ali državnega organa, nosilca javnih pooblastil ali samoupravne lokalne skupnosti (predlagatelji). Drugi odstavek istega člena določa, da predlog vsebuje podatke o kršitelju (osebno ime, enotno matično številko občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO), če je fizična oseba tujec, pa njene rojstne podatke, državljanstvo, stalno oziroma začasno prebivališče, za odgovorno osebo tudi zaposlitev, za pravno osebo pa ime in sedež ter matično številko, če teh ni, pa podatke, ki jih je lahko pridobil), opis prekrška in navedbo dejstev oziroma dokazov, ki kažejo na sum storitve prekrška. V tretjem odstavku istega člena je določeno še, da se predlog vloži pri pristojnem prekrškovnem organu. Če je predlog vložen pri drugem organu, ga ta takoj odstopi pristojnemu prekrškovnemu organu in o tem obvesti predlagatelja.

IP nadalje pojasnjuje, da prekrškovni postopek ureja Zakon o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – UPB, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE, 5/21 – odl. US, 38/24; v nadaljevanju: ZP-1). V skladu z določbo prvega odstavka 50. člena ZP-1 se postopek o prekršku začne po uradni dolžnosti, ko opravi prekrškovni organ v okviru svoje pristojnosti v ta namen kakršnokoli dejanje, ali z vložitvijo pisnega predloga oškodovanca, državnega tožilca ali državnega organa, nosilca javnih pooblastil ali samoupravne lokalne skupnosti (predlagatelji). Drugi odstavek istega člena določa, da predlog vsebuje podatke o kršitelju (osebno ime, enotno matično številko občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO), če je fizična oseba tujec, pa njene rojstne podatke, državljanstvo, stalno oziroma začasno prebivališče, za odgovorno osebo tudi zaposlitev, za pravno osebo pa ime in sedež ter matično številko, če teh ni, pa podatke, ki jih je lahko pridobil), opis prekrška in navedbo dejstev oziroma dokazov, ki kažejo na sum storitve prekrška. V tretjem odstavku istega člena je določeno še, da se predlog vloži pri pristojnem prekrškovnem organu. Če je predlog vložen pri drugem organu, ga ta takoj odstopi pristojnemu prekrškovnemu organu in o tem obvesti predlagatelja.

IP glede na določbe ZP-1 meni, da bi se ob sumu posamezne kršitve (ne pa splošno oziroma proaktivno) lahko vpogledalo v podatke, pridobljene z uporabo konkretnega sistema (seveda ob izpolnjenem pogoju njegove zakonite uporabe), ter v primeru potrditve tega suma ti podatki posredovali prekrškovnemu organu. Ob tem pa IP znova poudarja, da so v primeru videonadzora javnih površin vpogled, uporaba ali posredovanje posnetkov dopustni le za namene iz prvega odstavka 80. člena ZVOP-2.

IP glede na določbe ZP-1 meni, da bi se ob sumu posamezne kršitve (ne pa splošno oziroma proaktivno) lahko vpogledalo v podatke, pridobljene z uporabo konkretnega sistema (seveda ob izpolnjenem pogoju njegove zakonite uporabe), ter v primeru potrditve tega suma ti podatki posredovali prekrškovnemu organu. Ob tem pa IP znova poudarja, da so v primeru videonadzora javnih površin vpogled, uporaba ali posredovanje posnetkov dopustni le za namene iz prvega odstavka 80. člena ZVOP-2.

IP dodaja še, da odločitev o tem, kateri podatki in na kakšen način bodo pridobljeni za namen dokazovanja prekrška, sprejme pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa, ki vodi postopek.

IP dodaja še, da odločitev o tem, kateri podatki in na kakšen način bodo pridobljeni za namen dokazovanja prekrška, sprejme pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa, ki vodi postopek.

Lepo vas pozdravljamo.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil

Pripravil

Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca I

Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca I

dr. Jelena Virant Burnik,

dr. Jelena Virant Burnik, Informacijska pooblaščenka

Informacijska pooblaščenka