Jedro

Za vstop tretjega tožnika v pravdo privolitev toženke in njenega stranskega intervenienta ni potrebna. Takšna subjektivna sprememba tožbe je v popolni dispoziciji tožnika, saj se procesni položaj toženca zaradi nje v ničemer ne spremeni. Morebitnega toženčevega nasprotovanja sodišče ne more suplirati s svojim sklepom, tako kot to lahko stori takrat, kadar toženec nasprotuje objektivni spremembi tožbe (prvi odstavek 185. člena ZPP). Še več, sodišče o subjektivni spremembi sodbe ne izda nobenega sklepa. Če za naknadno sosporništvo niso izpolnjeni predpisani pogoji iz prvega odstavka 191. člena ZPP, zadevo razdruži in tožbo novega tožnika obravnava posebej (tretji odstavek 300. člena ZPP), sicer pa nadaljuje postopek (tudi) z novim tožnikom. Temu lahko toženec oporeka šele v pritožbi zoper končno odločbo.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se dopusti vstop A. A. v pravdo kot tretjega tožnika.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil stranski intervenient. V pritožbi se sklicuje na vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev, podrejeno spremembo sklepa. Sodišče je napačno ocenilo, da gre v tem primeru za naknadno sosporništvo. Prva dva tožnika sta odtujila nepremičnino, o kateri teče pravda. Tretji tožnik, na katerega sta prenesla lastninsko pravico, bi lahko vstopil v pravdo le, če bi v to privolili obe stranki in stranski intervenient. Pritožnik in toženka pa ustreznega soglasja nista podala. V nastali procesni situaciji bi moralo sodišče uporabiti 190. in ne 191. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Med pravdo se je prvotnima tožnikoma pridružil tretji tožnik, ki se je postopka dotlej udeleževal kot njun stranski intervenient. S tem je prišlo do subjektivne spremembe tožbe na aktivni strani. Ta procesna situacija je urejena v drugem odstavku 191. člena ZPP, po katerem se do konca glavne obravnave lahko ob pogojih iz prvega odstavka tega člena tožniku pridruži nov tožnik ali se tožba razširi na novega toženca, če v to privoli.

5. Za vstop tretjega tožnika v pravdo privolitev toženke in njenega stranskega intervenienta ni bila potrebna. Takšna subjektivna sprememba tožbe je namreč v popolni dispoziciji tožnika, saj se procesni položaj toženca zaradi nje v ničemer ne spremeni. Morebitnega toženčevega nasprotovanja sodišče ne more suplirati s svojim sklepom, tako kot to lahko stori takrat, kadar toženec nasprotuje objektivni spremembi tožbe (prvi odstavek 185. člena ZPP). Še več, sodišče o subjektivni spremembi sodbe ne izda nobenega sklepa. Če za naknadno sosporništvo niso izpolnjeni predpisani pogoji iz prvega odstavka 191. člena ZPP, zadevo razdruži in tožbo novega tožnika obravnava posebej (tretji odstavek 300. člena ZPP), sicer pa nadaljuje postopek (tudi) z novim tožnikom. Temu lahko toženec oporeka šele v pritožbi zoper končno odločbo.

6. Sodišče prve stopnje torej izpodbijanega sklepa niti ne bi smelo izdati, saj za takšno odločitev ni imelo zakonske podlage. Obenem pa je jasno, da takšen sklep ne more imeti nobenega vpliva na procesni položaj in pravice pritožnika, zato ta nima pravnega interesa za svojo pritožbo. Pritožnik po navedenem ni upravičen do vsebinskega obravnavanja svoje pritožbe, čeprav je upošteval pravni pouk, s katerim je sodišče prve stopnje opremilo svoj sklep. Z napačnim pravnim poukom namreč stranki ni mogoče dati pravice, ki je zakon ne predvideva.

7. Sodišče druge stopnje je po navedenem pritožbo stranskega intervenienta zavrglo na podlagi 1. točke 365. člena ZPP. Zgolj zaradi jasnosti je treba dodati, da za obravnavani primer ne velja 190. člen ZPP, kot zmotno meni pritožba. Tretji tožnik, ki je sicer pridobil nepremičnino, v zvezi s katero se ugotavlja obstoj sporne služnostne pravice, namreč v pravdo ni stopil namesto prvotnih dveh tožnikov, ampak poleg njiju. Le takrat, če bi tretji tožnik prevzel njuno mesto, bi morali v to privoliti obe stranki (drugi odstavek 190. člena ZPP).

8. Stroški pritožbenega postopka niso bili priglašeni.