Jedro

ZNP vseh procesnih situacij, ki vplivajo na odločitev o stroških, ne ureja. Tako v 35. členu ZNP ni situacije, ko zaradi umika predloga sodišče v zadevi ne odloči meritorno, ampak postopek ustavi. Ker gre pri umiku tožbe in umiku predloga za podobni situaciji, je na podlagi 37. člena ZNP, v primeru umika predloga zato potrebno smiselno uporabiti 158. člen ZPP.

Ker v konkretnem primeru do umika predloga ni prišlo zato, ker bi se razmerje, ki je bilo predmet postopka uredilo, ampak zato, ker predlagateljica ni plačala odrejenega predujma, je nasprotnim udeležencem zato dolžna povrniti stroške, ki so jih v postopku imeli.

Izrek

I. Pritožbi nasprotnih udeležencev S. N. in M. N. in pritožbi nasprotne udeleženke O. K. se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točki 3. izreka spremeni tako, da se pravilno glasi: „1. Predlagateljica V. D. je dolžna nasprotnima udeležencema M. in S. N. povrniti 308,56 EUR stroškov postopka v roku 15 dni od prejema sklepa pritožbenega sodišča. 2. Predlagateljica V. D. je dolžna nasprotni udeleženki O. K. povrniti 267,34 EUR stroškov postopka v roku 15 dni od prejema sklepa pritožbenega sodišča, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.“

II. Predlagateljica je dolžna nasprotnima udeležencema M. in S. N. povrniti 174,38 EUR pritožbenih stroškov v roku 15 dni od prejema sklepa pritožbenega sodišča. III. Predlagateljica je dolžna nasprotni udeleženki O. K. povrniti 56,16 EUR pritožbenih stroškov v roku 15 dni od prejema sklepa pritožbenega sodišča, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Krškem je z izpodbijanim sklepom pod točko 1 ustavilo postopek za določitev meje med parcelo 228/1, 226 in 2186, vse k.o. x.. Pod točko 2 je predlog za določitev meje v delu, ki se nanaša na parc. št. 323/3 k.o. x., zavrglo, pod točko 3 pa odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške. Odločitev o ustavitvi postopka je bila posledica dejstva, da predlagateljica ni plačala potrebnega predujma za stroške izvedenca geodetske stroke, saj se na podlagi 36. člena ZNP, če sodišče ne more odločiti, ne da bi izvedlo dokaz z izvedencem, predlagatelj pa v roku ne založi predujma, šteje, da je predlog umaknil. O stroških je odločalo na podlagi 35. člena ZNP in zaključilo, da ni podlage, da bi predlagateljici naložilo povračilo stroškov, ki so nastali nasprotnim udeležencem. Ne gre za nobeno od izjem, ki zahtevek za povračilo opravičujejo, prav tako pa pri priglašenih stroških ne gre za skupne stroške.

2. Zoper takšno stroškovno odločitev (točka 3. izreka) vlagajo pritožbi prva in drugi nasprotni udeleženec ter četrta nasprotna udeleženka.

3. Prva in drugi nasprotni udeleženec uveljavljata vse pritožbene razloge in predlagata spremembo izpodbijanega dela sklepa, podrejeno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V bistvenem navajata, da je bil postopek za sodno ureditev meje izveden izključno v interesu predlagateljice. Slednja je bila tista, ki se ni strinjala z dogovorjeno mejo v geodetskem postopku. Predlagateljica je bila tista, ki je zapisnik o vodenem upravnem postopku najprej podpisala, nato pa podala pritožbo in bila napotena, da vloži predlog za sodno ureditev meje. Ker je bila predlagateljica tista, ki je začela sodni postopek, je bila dolžna založiti za stroške predujma, česar pa ni storila in je sodišče zato štelo, da je predlog umaknjen in postopek ustavljen. Za nasprotna udeleženca se v pogledu meje v tem postopku ni spremenilo nič, saj bo meja urejena tako kot je bilo dogovorjeno v upravnem postopku. Sodni postopek je bil povsem nepotreben in so nasprotnima udeležencema nastali nepotrebni sodni stroški. Priglašata pritožbene stroške.

4. Nasprotna udeleženka O. K. v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga spremembo izpodbijanega dela sklepa, podrejeno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Opozarja, da je v nepravdnem postopku predlagatelj vselej dolžan založiti predujem za stroške izvedenca geodetske stroke, saj brez tega postopka ni mogoče izvesti. Ker v konkretnem primeru predlagateljica predujma ni plačala, je posledično prišlo do umika predloga in ustavitve postopka. Nasprotna udeleženka je bila v postopku prisiljena sodelovati in so ji zato nastali stroški. Ker pa se postopek ni končal in je bil ustavljen iz razlogov in po krivdi predlagateljice, je slednja te stroške dolžna pritožnici povrniti. Priglaša stroške postopka na prvi stopnji ter pritožbene stroške.

5. Predlagateljica odgovora na vloženi pritožbi ni vložila.

6. Pritožbi sta utemeljeni.

7. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi postopka (točka 1 izreka) in delnem zavrženju predloga (točka 2 izreka) pravnomočna, saj pritožbe zoper takšno odločitev udeleženci postopka niso vložili. Stvar pritožbenega preizkusa je zato le odločitev o stroških.

8. Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP) vprašanje povračila stroškov ureja v svojem 35. členu. Pravila, ki jih ta člen vsebuje, so prilagojena posebnostim nepravdnega postopka in so zato drugačna kot pravila, ki veljajo v pravdnih postopkih in jih vsebuje Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Vendar pa ZNP vseh procesnih situacij, ki vplivajo na odločitev o stroških, ne ureja. Tako v 35. členu ZNP, ki ga je uporabilo sodišče prve stopnje, ni situacije, ko zaradi umika predloga sodišče v zadevi ne odloči meritorno, ampak postopek ustavi.

9. Ker gre pri umiku tožbe in umiku predloga za podobni situaciji, je na podlagi 37. člena ZNP(1), v primeru umika predloga zato potrebno smiselno uporabiti 158. člen ZPP. To stališče je v sodni praksi ustaljeno(2).

10. V prvem odstavku 158. člena ZPP je določeno, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Ker v konkretnem primeru do umika predloga ni prišlo zato, ker bi se razmerje, ki je bilo predmet postopka uredilo, ampak zato, ker predlagateljica ni plačala odrejenega predujma, je nasprotnim udeležencem zato dolžna povrniti stroške, ki so jih v postopku imeli.

11. Pritožbama je bilo zato na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP potrebno ugoditi in sklep v izpodbijanem delu ustrezno spremeniti.

12. Glede na to, da je do ustavitve postopka prišlo izven naroka, je pritožbeno sodišče v skladu s 163. členom ZPP štelo, da je zahtevek za povračilo stroškov, ki ga je četrta nasprotna udeleženka dala v pritožbi, pravočasen in je zato odločilo ne le o stroških prve in drugega nasprotnega udeleženca, ampak tudi o stroških četrte nasprotne udeleženke. Stroške prve in drugega nasprotnega udeleženca je odmerilo v višini 308,56 EUR, stroške četrte nasprotne udeleženke pa v višini 267,34 EUR, kot je razvidno iz specificiranih stroškovnikov v vlogi oziroma pritožbi. Pri tem je upoštevalo Odvetniško tarifo, ki je veljala v času oprave posameznih opravil, vrednost odvetniške točke v višini 0,459 EUR ter Zakon o sodnih taksah. Prvima dvema nasprotnima udeležencema je priglašene stroške deloma znižalo, saj je v postopku za sodno ureditev meje pooblaščenec za nadaljnje vloge ter nadaljnje naroke (razen za narok na kraju samem) upravičen zgolj do 50 % vrednosti, ki mu sicer pripada na podlagi točke 1a tarifne številke 23, za dopise in obvestila pa po tar. št. 39 le do povračila vrednosti 20 točk. Prav tako jima ni priznalo zakonskih zamudnih obresti, saj jih nista zahtevala. Četrti nasprotni udeleženki je pritožbeno sodišče priznalo vse priglašene stroške ter zamudne obresti, če predlagateljica plačila ne bo izvedla pravočasno.

13. Upoštevajoč 158. člen ZPP v zvezi z drugim odstavkom 165. člena istega zakona, je predlagateljica dolžna pritožnikom povrniti tudi nastale pritožbene stroške. Prvi nasprotni udeleženki in drugemu nasprotnemu udeležencu je pritožbeno sodišče priznalo strošek za sestavo pritožbe v višini 100 točk, 2 % materialnih stroškov, plačano sodno takso v višini 98,52 EUR ter 20 % DDV, skupaj 174,38 EUR. Četrti nasprotni udeleženki je bil priznan strošek za sestavo pritožbe v višini 100,00 točk, materialni stroški v višini 2 % ter 20 % DDV, skupaj 56,16 EUR. Tudi te stroške je predlagateljica dolžna povrniti nasprotnim udeležencem v roku 15 dni, s tem, da bo v primeru zamude četrti nasprotni udeleženki dolgovala tudi zakonske zamudne obresti kot izhaja iz izreka sklepa.

(1) 37. člen ZNP določa, da se v nepravdnem postopku smiselno uporabljajo določbe ZPP, če s tem ali drugim zakonom ni določeno drugače. (2) Primerjaj stališča v odločbah: VSL I Cp 421/2011, VSL I Cp 2105/2010, VSL II Cp 2623/2009, VSL I Cp 4153/2009, VSL I Cp 1813/2009, VSL I Cp 4680/2008, VSC Cp 1905/2006, VSL I Cp 1578/2005 in druge.