Jedro

Če tožnik ni uspel v pravdi le z neznatnim delom zahtevka, pa glede tega dela zahtevka niso nastali posebni stroški, je upravičen do povrnitve vseh stroškov postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi odločitev o stroških v sodbi sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se sklep o izvršbi z dne 2.6.1997, opr. št. I 97/00343 vzdrži v veljavi pod točko 1 izreka za glavnico v znesku 182.056,10 SIT z obrestmi in glede stroškov, v ostalem delu pa je sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo. Toženki je naložilo, da tožeči stranki povrne 10.959,00 SIT pravdnih stroškov.

Proti sodbi se pritožuje toženka. Posebej ne navaja pritožbenega razloga, predlaga pa razveljavitev izreka o povrnitvi pravdnih stroškov v znesku 10.959,00 SIT. Navaja, da je zakrivila postopek, s tem pa tudi povzročila pravdne stroške tožeča stranka sama, ker je vložila proti toženki izvršilni predlog tudi za del glavnice, v znesku 2.327,10 SIT, za kar pa je kasneje zahtevek umaknila. Glede na to, da je prvotno zahtevala tožeča stranka od toženke previsok znesek, je toženka upravičeno vložila ugovor proti sklepu o izvršbi in tako ni prav, da mora zaradi tega povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Tožeča stranka je proti toženki vložila izvršilni predlog na podlagi verodostojne listine in v njem terjala povrnitev zneska 184.383,20 SIT. Na podlagi toženkinega ugovora, ki ga je vložila proti sklepu o izvršbi v celoti in ne le za znesek 2.327,10 SIT, je bil sklep o izvršbi razveljavljen in se je postopek nadaljeval v pravdnem postopku. V tem postopku pa je tožeča stranka res skrčila svoj tožbeni zahtevek za znesek 2.327,10 SIT. Vendar pa delni umik tožbe za navedeni znesek v ničemer ne spreminja pravilnosti stroškovne odločitve prvega sodišča, ki temelji na določbi 3. odst. 154. člena Zakona o pravdnem postopku. Navedena določba namreč določa, da lahko sodišče odloči, da mora ena stranka povrniti vse stroške, ki jih je imela nasprotna stranka, če nasprotna stranka samo s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka ni zmagala, pa zaradi tega dela niso nastali posebni stroški. Tožeča stranka je zahtevala v izvršilnem predlogu 184.383,20 SIT s pripadki, uspela pa je z zneskom 182.056,10 SIT s pripadki, torej s pretežnim delom svojega zahtevka, glede umaknjenega dela zahtevka v znesku 2.327,10 SIT pa posebni stroški niso nastali. Glede na navedeno je zato odločitev sodišča prve stopnje, da mora toženka povrniti tožeči stranki pravdne stroške pravilna in zakonita, pritožba pa ni utemeljena in jo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo.