Jedro

Z dnem uvedbe stečajnega postopka v skladu z drugim odstavkom 224. člena ZFPPIPP premoženje stečajnega dolžnika ob začetku stečajnega postopka spada v stečajno maso. Stroški sodnih taks v postopku, v katerem stečajni dolžnik uveljavlja zahtevek, ki utegne imeti vpliv na stečajno maso so del stroškov stečajnega postopka (354. člen in 8. točka tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP) in se tudi poplačajo kot stroški stečajnega postopka, torej iz stečajne mase. Terjatev na plačilo sodne takse v obravnavanem primeru torej predstavlja strošek stečajnega postopka, ki ga sme upravitelj stečajnega postopka izpolniti v primeru soglasja stečajnega sodišča za izpolnitev (prvi odstavek 357. člena ZFPPIPP v zvezi s 383. členom ZFPPIPP). Oprostitev plačila takse (oziroma odložitev) je v takem primeru mogoča, če tožnik izkaže, da v kritičnem času v stečajni masi ni (bilo) likvidnih sredstev za plačilo takse.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožeče stranke (tožnika) za oprostitev plačila sodnih taks.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da tožnika oprosti plačila sodne takse. Sodišče je sklep zavrglo z obrazložitvijo, da zastopnik tožnika - stečajni upravitelj navkljub pozivnemu sklepu ni pridobil potrebne dokumentacije, s katero bi sodišče lahko celostno ugotovilo materialni položaj tožnika in njegovih družinskih članov ter meritorno odločilo o predlogu za oprostitev. Sodišče navaja, da iz spisa ni razvidno, da bi zastopnik podatke poskušal pridobiti. Tožnik pojasnjuje, da se lahko sodna taksa kot strošek stečajnega postopka poplačuje le iz same stečajne mase tožnika in ne morebiti iz premoženja ostalih družinskih članov ali sredstev, ki po rubežu zaradi same višine cenzusa ostanejo v lasti stečajnega dolžnika. Ker samo premoženje stečajne mase ne zadošča za plačilo sodne takse, tožnik nima sredstev in je izpolnjen pogoj iz 11. člena Zakona o sodnih taksah, ZST-1. V stečajni masi ni sredstev, tožnik tudi sicer nima drugega premoženja, glede na to, da je v postopku osebnega stečaja. Smiselno enako je odločilo Višje sodišče v Ljubljani v zadevi II Cp 1846/2016. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je predlog za taksno oprostitev zavrglo, ker tožnik (stečajni upravitelj) po pozivu sodišča na dopolnitev predloga in predložitev predpisanih podatkov in izjav, predloga ni dopolnil v skladu s sklepom sodišča. Dopolnitev je predložil, v njej je navajal, da se lahko sodna taksa kot strošek stečajnega postopka poplačuje le iz same stečajne mase tožnika in ne iz premoženja ostalih družinskih članov tožnika ali sredstev, ki po rubežu zaradi višine cenzusa ostanejo v lasti stečajnega dolžnika. Navedel je, da premoženje stečajne mase ne zadošča za plačilo sodne takse in vztrajal pri predlogu za oprostitev, ni pa predložil podatkov glede družinskih članov tožnika. Odločitev sodišča prve stopnje je napačna.

5. Z dnem uvedbe stečajnega postopka v skladu z drugim odstavkom 224. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) premoženje stečajnega dolžnika ob začetku stečajnega postopka spada v stečajno maso. Stroški sodnih taks v postopku, v katerem stečajni dolžnik uveljavlja zahtevek, ki utegne imeti vpliv na stečajno maso (kakršen je tudi zahtevek v tej zadevi) so del stroškov stečajnega postopka (354. člen in 8. točka tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP) in se tudi poplačajo kot stroški stečajnega postopka, torej iz stečajne mase. Terjatev na plačilo sodne takse v obravnavanem primeru torej predstavlja strošek stečajnega postopka, ki ga sme upravitelj stečajnega postopka izpolniti v primeru soglasja stečajnega sodišča za izpolnitev (prvi odstavek 357. člena ZFPPIPP v zvezi s 383. členom ZFPPIPP). Oprostitev plačila takse (oziroma odložitev) je v takem primeru mogoča, če tožnik izkaže, da v kritičnem času v stečajni masi ni (bilo) likvidnih sredstev za plačilo takse.

6. Tožnik glede na obrazloženo v pritožbi utemeljeno izpodbija odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrglo predlog za taksno oprostitev, ker stečajni upravitelj predloga ni dopolnil s podatki o premoženjskem stanju družinskih članov tožnika – stečajnega dolžnika. Sodišče je sicer pravilno navedlo, da zgolj dejstvo stečajnega ali drugega insolvenčnega postopka zakon ne šteje za okoliščino, ki bi opravičevala oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Zmotno pa je stališče sodišča, da so v primeru, kot je predmetni, ko gre za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika in torej zahtevek, ki utegne imeti vpliv na stečajno maso, relevantni podatki o dohodkih družinskih članov. Kot že navedeno je odločilno, ali je plačilo takse kot stečajnega stroška v postopku osebnega stečaja možno ali ne. Tožnik je že v predlogu za taksno oprostitev zatrjeval relevantna dejstva, sodišče prve stopnje pa obstoja teh dejstev zaradi zmotnega materialnopravnega stališča ni ugotavljalo in je predlog napačno zavrglo.

7. Ob povedanem je bilo treba sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje predlog glede na predstavljeno materialnopravno izhodišče vsebinsko obravnavati.

8. Odločitev o razveljavitvi sklepa temelji na 3. točki 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).