Jedro

Sodna praksa v RS ni sledila stališču, da bi bilo mogoče kot pozneje najdeno premoženje šteti tudi premično premoženje, za katerega so dediči vedeli že ob smrti zapustnika, pa ga kljub temu niso navedli kot premoženje, ki sodi v dedno maso.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom zavrnilo predlog dediča A. A. za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju po njegovem pokojnem očetu B. B. 2. Dedič se v pritožbi sklicuje na vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter vztraja pri predlogu za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju. Navaja, da je sodišče s sklepom D 171/2009 z dne 11. 9. 2009 med dediča razdelilo znano premoženje – nepremičnine, vozilo in denarna sredstva na računu. Dedni dogovor ni zajemal premičnin, ki v naravi predstavljajo orodje in stroje, ki jih je za svojo dejavnost kovinostrugarja uporabljal pokojnik. Napačno in v nasprotju s sodno prakso je stališče sodišča, da gre pri navedenih premičninah za pritikline nepremičnine.

3. Dedinja C. C. je odgovorila na pritožbo. Navaja, da je ocenjena vrednost premičnin popolnoma nerazumljiva. Gre za starejše stroje in orodje, za današnji čas neprimerne za uporabo. Glede na amortizacijsko dobo so stroji odpisani, marsikatero orodje pa pokvarjeno.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v pravnomočnem sklepu o dedovanju D 455/2009 z dne 11. 9. 2009 povzelo dedni dogovor dedičev po pokojnem B. B., v katerem sta se dogovorila o delitvi zapuščine, ki je obsegala nepremičnine, denarna sredstva na bančnih računih pokojnega in osebni avto. Pritožnik je 23. 3. 2015 predlagal izdajo dodatnega sklepa o dedovanju za premičnine, ki so bile tudi last zapustnika in v naravi predstavljajo različno orodje v delavnici, vrtno orodje, nekaj gospodinjskih aparatov, ostalega orodja in ostalih predmetov. Izdajo dodatnega sklepa o dedovanju predlaga zato, ker s sodedinjo nista mogla razdeliti navedenih predmetov po izvensodnem dogovoru.

6. Zakon o dedovanju – ZD ureja izdajo dodatnega sklepa o dedovanju v 221. členu. Če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. Glede na okoliščine zadeve sta dediča po pokojnem B. B. že ob sklepanju dednega dogovora oziroma izdaji sklepa o dedovanju v letu 2009 vedela za obseg premičnega premoženja pokojnika in kje se nahaja. Sodna praksa v RS ni sledila stališču, da bi bilo mogoče kot pozneje najdeno premoženje šteti tudi premično premoženje, za katerega so dediči vedeli že ob smrti zapustnika, pa ga kljub temu niso navedli kot premoženje, ki sodi v dedno maso(1). Takšno stališče je sicer omenjeno v pravni teoriji(2), vendar le kot stališče hrvaške sodne prakse, ki se je razvila pod enakimi pogoji kot v Sloveniji.

7. Glede na okoliščine tega primera je stališče prvostopenjskega sklepa pravilno, odločitev pa razumno obrazložena. Če gre za premičnine, ki so se po navedbah pritožnika kot pritikline nahajale v zapustnikovih nepremičninah (orodje v delavnici), je očitno, da sta se dediča ob izdaji sklepa o dedovanju strinjala tudi glede delitve zapustnikovega premičnega premoženja, sicer bi sodišču posredovala popis premičnih stvari v skladu z določili 184. do 190. člena ZD oziroma sama navedla spisek in potrebne podatke o premičninah.

8. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi pravilno uporabilo določbo 221. člena ZD, saj v konkretni zadevi za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju niso izpolnjeni zakonski pogoji. Neutemeljeno pritožbo je sodišče druge stopnje zavrnilo in sklep potrdilo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.

Op. št. (1): Sklep VSL II Cp 271/2011. Op. št. (2): Dr. Vesna Rijavec, Dedovanje, procesna ureditev, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1999.