Jedro

Tožena stranka je dokazala obstoj utemeljenega razloga za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi. Zaradi drugačnega obsega opravljanja nalog in naziva delovnega mesta, ki sta posledica spremembe dela v centralnem uredništvu in pri pripravi nalog, je prenehala potreba po opravljanju dela, kot je bilo opredeljeno v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi. Zaradi omenjene spremenjene organizacije dela in naziva delovnega mesta je lahko prišlo tudi do spremembe plače, nižja plača tožnika po novi pogodbi o zaposlitvi je posledica dejstva, da ne opravlja več zadolžitev, vezanih na delovno mesto urednika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdita izpodbijana sodba in sklep sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 18. 6. 2009 neutemeljena, da je pogodba o zaposlitvi za delovno mesto novinar redaktor, ker ni sklenjena v skladu z določili Kolektivne pogodbe za poklicne novinarje v Republiki Sloveniji, nezakonita in da je od 2. 7. 2009 dalje tožena stranka dolžna tožniku plačati odškodnino v višini razlike med plačo, določeno s pogodbo o zaposlitvi z dne 28. 10. 2005 za delovno mesto urednik z osnovno plačo 4,75 ter plačo, določeno s pogodbo o zaposlitvi z dne 2. 7. 2009 za delovno mesto novinar redaktor z osnovno plačo 4,30, skupaj s pripadajočimi dodatki po obračunu davkov in prispevkov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 18. dne v mesecu od zneska za pretekli mesec do plačila. Tožbo je v zvezi z zahtevkom za izstavitev nove pogodbe o zaposlitvi z dopolnitvijo v preambuli zavrglo. Odločilo je, da stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka.

Zoper navedeno sodbo in sklep se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po določilu 338. člena ZPP in pritožbenemu sodišču predlaga, da ju spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi in toženi stranki naloži povrnitev pravdnih stroškov, oziroma podrejeno, da ju razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je prejel dne 18. 6. 2009, ni obstajal utemeljen razlog. O razlogih za odpoved pogodbe predstavnici tožene stranke nista predložila listinskih dokazov. Iz izpovedbe direktorice tožene stranke in odgovorne urednice ne izhaja, da bi bila dejansko izvedena reorganizacija, tako da bi spreminjali sistemizacijo ali določali nova organizacijska pravila, zato je napačen zaključek sodišča prve stopnje o obstoju utemeljenega odpovednega razloga. Poudarja, da opravlja po novi pogodbi o zaposlitvi enako delo, kot ga je opravljal po pogodbi o zaposlitvi z dne 28. 10. 2005, odpoved pa je bila podana samo zato, da bi se tožniku znižala plača. V novi pogodbi o zaposlitvi ni navedena veljavna Kolektivna pogodba za poklicne novinarje v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS, št. 31/91 - v nadaljevanju: KPPN), kar pomeni, da so posamezna določila pogodbe o zaposlitvi zapisana brez upoštevanja meril in kriterijev iz KPPN. Ker tožena stranka v novi pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto novinar redaktor ni navedla veljavne KPPN, so bile tožniku kršene pravice, ki iz nje izhajajo. KPPN je veljavna poklicna kolektivna pogodba za poklic novinarja v Republiki Sloveniji, o čemer se je že izreklo pritožbeno sodišče. Odstop od KPPN ni bil nikoli objavljen v Uradnem listu RS niti ni pogodbena stranka na delodajalski strani izvedla postopka njene odpovedi.

V odgovoru na pritožbo tožena stranka prereka navedbe tožeče stranke iz pritožbe, predlaga njeno zavrnitev in potrditev sodbe in sklepa sodišča prve stopnje. Uveljavlja povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo in sklep v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 do 45/2008) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo in da je na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

Na podlagi ugotovitve, da je tožnik po podaji redni odpovedi prejšnje pogodbe o zaposlitvi novo pogodbo o zaposlitvi podpisal dne 2. 7. 2009 (priloga B/2), je sodišče utemeljeno zaključilo, da je obseg sodnega varstva v tem sporu skladno s tretjim odstavkom 90. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 s spremembami) zožen le na presojo utemeljenosti odpovednega razloga. Slednjega na podlagi prvega odstavka 82. člena ZDR dokazuje delodajalec z vsemi dokazi, ki jih predvideva ZPP. Dejanske zaključke o obstoju odpovednega razloga je prvostopenjsko sodišče utemeljilo tako z listinskimi dokazi kot z zaslišanjem prič v skladu z načelom proste presoje dokazov iz 8. člena ZPP, zato pritožba neutemeljeno navaja, da bi morali predstavnici tožene stranke o razlogih za odpoved k svoji izpovedi priložiti še listinske dokaze.

Po 1. alinei prvega odstavka 88. člena ZDR je utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi „prenehanje potreb po opravljanju določenega dela, pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca“. Pri tem ni potrebno, da gre za popolno prenehanje potreb po delavčevem delu, temveč je odpovedni razlog prenehanje po takšnem delu, kot je opredeljeno v pogodbi o zaposlitvi. Po dne 2. 7. 2009 sklenjeni novi pogodbi o zaposlitvi tožnik opravlja delo na delovnem mestu novinar redaktor, pred tem pa je opravljal delo na delovnem mestu urednika. Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je odgovorna urednica pri toženi stranki K. po svojem imenovanju reorganizirala delo in postavila prenovljeno uredniško ekipo iz vrst zaposlenih. V okviru reorganizacije je bilo tožnikovo delovno mesto premeščeno v športno uredništvo. Tožnik po sklenitvi nove pogodbe o zaposlitvi ne dela več v D. na rubriki B. poročevalci, organizacijsko je pripravljanje priloge R. preneseno v športno uredništvo, primerjava prejšnje in nove pogodbe o zaposlitvi pa tudi pokaže, da se del nalog po opisu obeh delovnih mest pokriva, določenih nalog, ki jih je v preteklosti opravljal kot urednik, tožnik ne opravlja več, kar potrjujeta tudi izpovedi obeh prič. Drugačen obseg opravljanja nalog in naziv delovnega mesta, ki sta posledica spremembe organizacije dela v centralnem uredništvu in pri pripravi nalog, pomeni spremembo pogojev iz pogodbe o zaposlitvi glede opravljanja določenega dela oziroma prenehanje potreb po opravljanju dela, kot je bilo dotlej opredeljeno v pogodbi o zaposlitvi. Zaradi spremenjene reorganizacije dela in naziva delovnega mesta lahko pride tudi do spremembe osnovne plače. Ker gre za prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, lahko delodajalec v okviru odpovedi pogodbe s ponudbo nove, v novi pogodbi o zaposlitvi pod spremenjenimi pogoji na drugem delovnem mestu na novo določi tudi višino plače. Glede na to, da tožnik ne opravlja več istega dela oziroma da zadolžitev, vezanih na delovno mesto urednika nima več, ima tudi nižjo plačo, zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi podana zgolj zaradi znižanja plače. Sodišče prve stopnje je zato pravilno presodilo, da obstaja utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku s sočasno ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi in da ni podlage za prisojo odškodnine iz naslova prikrajšanja v plači med staro in novo pogodbo o zaposlitvi.

Na podlagi prvega odstavka 11. člena ZDR je pri sklepanju, veljavnosti, prenehanju in drugih vprašanjih pogodbe o zaposlitvi potrebno izhajati iz ZDR in smiselno upoštevati tudi splošna pravila civilnega prava, če ZDR ali drug zakon ne določa. ZDR vsebuje posebne določbe o ničnosti in izpodbojnosti pogodbe o zaposlitvi (v 12., 13. in 14. členu ZDR). Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da v konkretni zadevi niso podani ne izpodbojni in ne ničnostni razlogi. Nova pogodba o zaposlitvi je torej veljavna in kot taka zavezuje pogodbeni stranki. Pri tem je resda v stari pogodbi o zaposlitvi z dne 28. 10. 2005 navedeno, da se sklepa tudi na podlagi določb KPPN, ki jo tožena stranka ni navedla v novi pogodbi o zaposlitvi. Na podlagi 6. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Uradni list RS, št. 2/2004 s spremembami) je vprašanje veljavnosti kolektivnih pogodb, kot to pravilno razlaga sodišče prve stopnje, predmet kolektivnega spora, za katerega posamezni delavec po določbi 47. člena ZDSS-1 ni legitimiran. ZDR v 12. alinei 29. člena sicer določa, da pogodba o zaposlitvi obvezno vsebuje tudi navedbo kolektivnih pogodb, ki zavezujejo delodajalca. Vendar nova pogodba o zaposlitvi ni neveljavna zgolj zato, ker nima navedbe o tem, da KPPN zavezuje delodajalca. Tudi v primeru, če bi tožena stranka zaradi opustitve navedbe kršila predpise, ki določajo obvezno vsebino pogodbe, zgolj zaradi tega pogodba še ne bi bila neveljavna. To izhaja iz drugega odstavka 17. člena Obligacijskega zakonika (OZ, Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami), ki določa, da se določbe predpisov, s katerimi je delno ali v celoti določena vsebina pogodb, sestavni del teh pogodb in jih dopolnjujejo ali pa stopajo na mesto pogodbenih določil, ki niso v skladu z njimi. V takem primeru je namreč pogodba veljavna, le pogodbeno določilo, ki nasprotuje predpisani vsebini, se nadomesti s predpisano vsebino. S tem, ko v novi pogodbi o zaposlitvi ni navedeno, da se uporablja KPPN, temveč akti, navedeni v 14. členu, nova pogodba o zaposlitvi ni nezakonita, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje.

Zahtevek za ugotovitev neveljavnosti nove pogodbe o zaposlitvi je torej neutemeljen, tožbe v zvezi zahtevkom za izstavitev nove pogodbe o zaposlitvi z dopolnitvijo v preambuli pa zaradi neizpolnjevanja procesne predpostavke za sodno varstvo ni mogoče obravnavati po vsebini. Ker tožnik navaja, da so mu bile s tem, ko tožena stranka v novi pogodbi o zaposlitvi ni navedla KPPN, kršene pravice iz delovnega razmerja, bi moral postopati po določbah prvega in drugega odstavka 204. člena ZDR. Torej pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni, in če delodajalec v zakonsko določenem roku po vročeni pisni zahtevi ne bi izpolnil obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne bi odpravil kršitve, v roku trideset dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma za odpravo kršitve zahtevati sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Tega tožnik ni storil, zato je sodišče prve stopnje tožbo v 4. točki modificiranega tožbenega zahtevka pravilno zavrglo, hkrati pa pravilno pojasnilo, da bo tožnik uporabo KPPN za toženo stranko lahko uveljavljal le v primeru kršitve posamezne pravice iz delovnega razmerja.

Ker niso bili podani s pritožbo uveljavljani razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo tožene stranke zavrniti kot neutemeljeno ter potrditi sodbo in sklep sodišča prve stopnje.

Odločitev o stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP. Odgovor na pritožbo ni pripomogel k razjasnitvi zadeve, zato stroške te vloge na podlagi prvega odstavka 155. člena ZPP nosi tožena stranka sama.