Jedro

Kljub temu, da je upravičenka do preživnine neko obdobje živela skupaj s preživninskim zavezancem, je ta po sklepu o izvršbi za plačilo preživnine zavezan za plačilo preživnine, saj niso podani razlogi za ugovor zoper sklep o izvršbi iz 55. člena ZIZ.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za BPP zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči prve in druge stopnje v izvršilnem postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. I 1745/2010, zaradi izterjave preživnine, ter kot oprostitev plačila stroškov postopka. V obrazložitvi odločbe navaja, da je tožnik 13. 10. 2010 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, o kateri je organ odločil z odločbo št. Bpp 2583/2010 z dne 13. 10. 2010 ter jo zavrnil, to odločbo pa je Upravno sodišče RS s sodbo opr. št. I U 1555/2010 z dne 24. 11. 2010 odpravilo ter mu zadevo vrnilo v ponovni postopek. V tem postopku je tožnik po pozivu dne 12. 1. 2011 predložil obračune ZPIZ glede prejemkov za obdobje od julija do septembra 2010, fotokopijo osebne izkaznice, sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. 1913 I 1745/2010-4 z dne 29. 9. 2010, opozorilo pred nasilnim vstopom opr. št. 1754/2010, predlog za vrnitev v prejšnje stanje in ugovor zoper sklep o izvršbi v zadevi I 2006/03324, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani. Ko pa je bilo tožniku pojasnjeno, kateri so ugovorni razlogi iz 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ter je bil pozvan, naj se izjasni, ali je podan kateri teh razlogov, ki bi preprečeval izvršbo, se je skliceval na sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Kp 1256/2006, v kateri naj bi bilo ugotovljeno, da je hči A.A. živela z njim in da tako ni bil zavezan za plačevanje preživnine. Po vpogledu v navedeno sodbo je organ za BPP ugotovil, da je bil z njo tožnik oproščen zanemarjanja mladoletne hčerke A.A., vendar je presodil, da to ne vpliva na veljavnost sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. IV P 2894/2003 z dne 14. 2. 2005, ki je postala pravnomočna in izvršljiva 18. 5. 2005 in ki je izvršilni naslov za izdajo sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. 1913 I 1745/2010-4 z dne 29. 9. 2010, v zvezi s katerim je tožnik prosil za BPP. Ob upoštevanju navedenega ter še drugih listin, ki jih je predložil tožnik, je pristojni organ za BPP ugotovil, da ni podan noben dopusten ugovorni razlog iz 55. člena ZIZ, ki bi preprečeval izvršbo. Zato je zaključil, da vložitev ugovora v predmetnem izvršilnem postopku nima verjetnega izgleda za uspeh in ga ni razumno vlagati ter je na podlagi 24. člena ZBPP tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP zavrnil. Tožnik v tožbi navaja, katere listine je predložil v ponovnem postopku. Navaja, da je predložil tudi fotokopijo sodbe Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Kp 1256/2006, ki pa je izpodbijana odločba ne omenja. Podal je tudi ustno izjavo o tem, da bi vložil ugovor zoper sklep o izvršbi zato, ker je od leta 2003 do 2007 skrbel za otroka v celoti ter meni, da je nepravično, da bi Jamstvenemu skladu plačeval zaostale preživninske terjatve. Tudi te ustne izjave izpodbijana odločba ne omenja. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne organu za BPP v ponovni postopek.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe ter vztraja pri odločitvi in razlogih, kot izhajajo iz obrazložitve izpodbijane odločbe. Te razloge za odločitev ponavlja. Sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Z izpodbijano odločbo je bila tožnikova prošnja za BPP zavrnjena, ker je organ za BPP presodil, da ni izpolnjen pogoj po 1. alinei 1. odstavka 24. člena ZBPP. ZBPP (Uradni list RS, št. 48/01 do 23/08) namreč v 3. odstavku 11. člena določa, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo poleg finančnega položaja prosilca tudi drugi pogoji, določeni s tem zakonom (redna brezplačna pravna pomoč). Po 1. odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči; po 1. alinei tega odstavka mora biti izpolnjen pogoj, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. V 3. odstavku tega člena ZBPP opredeljuje, kdaj se šteje, da je zadeva očitno nerazumna: (med drugim) če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari. Kot tako je organ za BPP štel zadevo, v zvezi s katero je za dodelitev brezplačne pravne pomoči prosil tožnik, in sodišče mu v celoti pritrjuje.

Tožnik je namreč prosil za dodelitev BPP zaradi vložitve ugovora zoper sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. 1913 I 1745/2010-4 z dne 29. 9. 2010, izdan na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. P 2894/2003-IV z dne 14. 2. 2005 zoper tožnika kot dolžnika zaradi izterjave preživninske terjatve v znesku 381,02 EUR, po predlogu Javnega jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije kot upnika na podlagi 24. člena ZIZ. Zoper sklep o izvršbi je dopustno ugovarjati iz razlogov po določbi 1. odstavka 55. člena ZIZ (Uradni list RS, št. 51/98 do 51/10). Sodišče po vpogledu v spisno dokumentacijo pritrjuje ugotovitvi organa za BPP, da je predmetni sklep o izvršbi izdan na podlagi izvršljive sodne odločbe – sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. P 2894/2003-IV z dne 14. 2. 2005, ki je postala pravnomočna 18. 5. 2005, in po kateri je tožnik dolžan za hčerko A.A. od 14. 2. 2005 dalje plačevati mesečno preživnino v znesku 20.000,00 SIT (kar je izvršilni naslov po 1. točki 1. odstavka 17. člena ZIZ), ter njegovi presoji, da okoliščin, na katere se je skliceval tožnik v postopku, ni mogoče uspešno uveljavljati kot ugovornih razlogov po 1. odstavku 55. člena ZIZ. Tudi po presoji sodišča tožnikovo sklicevanje na sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Kp 1256/2006 z dne 6. 2. 2007 (kot iz te izhaja, je bil tožnik z njo oproščen obtožbe, da kot roditelj zanemarja mladoletno hčerko A.A., za katero mora skrbeti, tako da hudo krši svoje dolžnosti skrbi in vzgoje) – pri čemer tožnik protispisno navaja, da je izpodbijana odločba ne omenja - ne vpliva na njegovo s pravnomočno in izvršljivo sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. P 2894/2003-IV z dne 14. 2. 2005 naloženo mu obveznost plačevanja preživnine. Tožnik je v tožbi zoper v prejšnjem postopku izdano odločbo opr. št. 2583/2010 z dne 13. 10. 2010 sicer navajal, da je v sodbi opr. št. I Kp 1256/2006 z dne 6. 2. 2007 ugotovljeno, da je hči A.A. v obdobju od l. 2003 do l. 2007 živela pri njem, da jo je on preživljal in zanjo skrbel, ni pa prejel od njene matere preživnine, ki jo je tej izplačeval Jamstveni in preživninski sklad. Vendar pa z navajanjem teh dejstev tožnik ne more z uspehom zatrjevati, da je preživninska terjatev, ki je predmet izterjave po predmetnem sklepu o izvršbi, prenehala. Najprej že zato ne, ker je predmet izterjave nadomestilo preživnine za drugo obdobje, to je za čas od 1. 9. 2007 do 31. 10. 2009. Poleg tega pa s sodbo opr. št. I Kp 1256/2006 z dne 6. 2. 2007 o njegovi preživninski obveznosti ni odločeno. Tožnik pa tudi ni predložil nobene druge pravnomočne sodbe, s katero bi bilo o njegovi obveznosti plačevanja preživnine za hčerko A.A. odločeno drugače, kot izhaja iz sodbe opr. št. P 2894/2003-IV z dne 14. 2. 2005, niti ni navajal, da bi jo izposloval. Zato tudi s tako ustno izjavo, ki naj bi jo podal v ponovnem postopku, izpodbijana odločba pa je ne omenja, kot navaja v tožbi, in sicer da naj bi od l. 2003 do l. 2007 skrbel za hčerko A.A. v celoti, ni izkazan razlog, ki bi preprečeval izvršbo na podlagi sklepa o izvršbi z dne 29. 9. 2010. Pri tem sodišče še dodaja, da sta v upravnih spisih, ki se nanašajo na ponovni postopek, zabeležena dva uradna zaznamka, prvi z dne 5. 1. 2011 (iz katerega izhaja, da je tožnik navajal, da je terjatev, ki je predmet izvršilnega postopka, prenehala, ker je tožnik že v letu 2007 izpolnil svojo obveznost plačila preživnine in je preživninsko obveznost tudi redno in pravilno izpolnjeval) in drugi z dne 12. 1. 2011 (iz katerega izhaja, da je tožnik navajal, da je predložil dokumentacijo, iz katere izhaja, da je plačeval preživnino, vendar ne v celoti, saj mu je moralo ostati minimalno za preživetje). Ker pa iz spisne dokumentacije ne izhaja, da bi tožnik predložil dokazila o tem, da je preživninska terjatev, zaradi katere je izdan predmetni sklep o izvršbi, prenehala oziroma da bi predložil dokazila o tem, da je preživnino, zaradi izterjave katere je bil izdan predmetni sklep o izvršbi, delno ali v celoti plačal (takih dokazil v spisni dokumentaciji ni), z zgoraj povzetimi navedbami tožnik ni izkazal okoliščin, ki bi jih mogel uspešno uveljavljati v okviru katerega od dopustnih ugovornih razlogov iz 1. odstavka 55. člena ZIZ. Če pa organ za BPP v izpodbijano odločbo ni povzel vsebine tožnikovih navedb v postopku, ki, ker niso izkazane, za rešitev zadeve niso pravno relevantne, pa s tem tudi ni kršil pravil postopka tako, da bi to moglo vplivati na odločitev v zadevi. Sodišče se z organom za BPP tako strinja, da tožnik ni izkazal dejstev in okoliščin, ki preprečujejo izvršbo in zaradi katerih bi bilo v skladu z določbami 1. odstavka 55. člena ZIZ predmetnemu sklepu o izvršbi mogoče z uspehom ugovarjati. Glede na to je po presoji sodišča utemeljen tudi zaključek organa za BPP, da vložitev ugovora v predmetnem izvršilnem postopku nima verjetnega izgleda za uspeh in ga ni razumno vlagati, in pravilna zavrnitev tožnikove prošnje za BPP na podlagi 1. alinee 1. odstavka 24. člena ZBPP. Ker mora biti za dodelitev BPP izpolnjen objektivni pogoj po določbah 24. člena ZBPP kumulativno z dohodkovnim in premoženjskim pogojem prosilca, finančni položaj tožnika (ki ga organu za BPP tako ni bilo treba ugotavljati) ne more vplivati na drugačno odločitev o njegovi vlogi za priznanje BPP.

Ker je po presoji sodišča izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10, ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.