11/7-1991

S K L E P

Ustavno sodišče Republike Slovenije je na seji dne 11/7-1991 obravnavalo pobudi Miloša Skaliča iz Ljubljane in Stranke upokojencev Slovenije Sivi panterji, Maribor, in

s k l e n i l o :

Ustavno sodišče pobud ne sprejme in ne bo začelo postopka za oceno ustavnosti naslednjih zakonskih določb, ki se nanašajo na pokojnine:

1.5. točke 175. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 36/88 in 8/89)

2.3. alinee 6. člena, 2. alinee prvega odstavka 13. člena, 3. alinee prvega odstavka in tretjega odstavka 14. člena ter prvega odstavka 20. člena zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 48/90).

O b r a z l o ž i t e v

Iz pobude Miloša Skaliča z dne 21/1-1991 in treh nadaljnjih dopolnitev te pobude je razvidno, da pobudnik izpodbija ustavnost določbe 5. točke 175. člena zakona o davkih občanov, po kateri so se pokojnine vštevale v skupni čisti dohodek, od katerega se je plačeval davek od skupnega dohodka občanov, ter ustavnost v 2. točki izreka tega sklepa navedenih določb zakona o dohodnini, ki obravnavajo pokojnino kot dohodek, ki spada v davčno osnovo.

Pobudnik meni, da pokojnine niso dohodek in zato ne spadajo v davčno osnovo. Po njegovem mnenju je pokojnina solidarnostna zavarovalnina, ki jo je upokojenec vsa svoja aktivna leta vlagal oziroma deponiral, potem ko je izpolnil vse druge obveznosti do družbe, pri skupnosti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, da se je zavaroval za starost.

Skupnost za pokojninsko in invalidsko zavarovanje mu to zavarovalnino v obliki pokojnine vrača do njegove smrti. Pobudnik se sklicuje tudi na drugi odstavek 201. člena ustave, po katerem so na podlagi dela pridobljene pravice neodtujljive, ter na prvi odstavek 249. člena ustave, po katerem z ustavo zajamčenih pravic ni mogoče vzeti ali omejiti.

Pobudo za oceno ustavnosti določb zakona o dohodnini, kolikor se nanašajo na obdavčitev pokojnin, je dne 25/2-1991 dala tudi Stranka upokojencev Slovenije - Sivi panterji. Pobudnica se sklicuje na določbo 254. člena ustave, po kateri morajo biti republiški zakoni v skladu z ustavo, in na prvi odstavek 261. člena ustave, ki določa, da predpisi in drugi splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. Po njenem mnenju pridobljenih ustavnih pravic, kar je tudi pokojnina, zakon za nazaj ne more omejevati. Sklicuje se tudi na določbo drugega odstavka 201. člena ustave o neodtujljivosti na podlagi dela pridobljenih pravic.

Ustavno sodišče je vlogo Stranke upokojencev Slovenije - Sivi panterji pod št. U-I-17/91 obravnavalo na seji dne 11/4-1991 in sklenilo, da se vloga, ki jo je vlagateljica opredelila za predlog, obravnava kot pobuda, in da se ta zadeva združi z zadevo št. U-I-5/91 zaradi skupnega obravnavanja.

Ustavno sodišče je ocenilo, da ni utemeljenih razlogov za začetek postopka na podlagi teh dveh pobud.

Obveznost prispevati k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb pod enakimi pogoji in v skladu s svojimi materialnimi možnostmi, ki je določena v 244. členu ustave, zadeva vsakogar. Zaradi tega upokojenci, tudi tisti od njih, ki razen pokojnine nimajo nobenih drugih osebnih prejemkov ali drugih vrst dohodkov, od te obveznosti v načelu ne morejo biti izvzeti. Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb plačujejo poleg drugih zavezancev občani davke, takse in druge davščine ter prispevke; sistem davkov, taks in drugih davščin ter prispevkov pa določa zakon (prvi in drugi odstavek 109. člena ustave v zvezi s 1. točko amandmaja XXXII). Na tej ustavni podlagi je zakonodajalec z izpodbijano določbo 5. točke 175. člena zakona o davkih občanov lahko vključil pokojnine v obdavčitev z davkom od skupnega dohodka občanov, oziroma je z zakonom o dohodnini med viri tega davka lahko določil osebne prejemke, ki poleg osebnih dohodkov iz delovnega razmerja in prejemkov, doseženih s priložnostnim opravljanjem storitev, vključujejo tudi pokojnine.

Pobudnikovo mnenje, da pokojnina ni dohodek, temveč solidarnostna zavarovalnina, deponirana pri skupnosti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki se upravičencu vrača v obliki pokojnine, ni utemeljeno. Pravica do pokojnine se ne uresničuje s postopnim vračanjem deponirane zavarovalnine, ki jo je upravičenec vplačal v obliki prispevkov, kot zmotno meni pobudnik, temveč z mesečnim izplačevanjem osebnega prejemka iz naslova obveznega socialnega zavarovanja za primer starosti, ki se določi v odvisnosti od višine prispevka in od dobe trajanja plačevanja tega prispevka ter po načelih vzajemnosti in solidarnosti.

V zvezi s sklicevanjem pobudnikov na drugi odstavek 201. člena ustave, po katerem so na podlagi dela pridobljene pravice, torej tudi pravica do pokojnine, neodtujljive, ter na prvi odstavek 249. člena ustave, ki določa, da z ustavo zajamčenih pravic ni mogoče vzeti ali omejiti, je mnenje ustavnega sodišča naslednje. Načelo neodtujljivosti pravice do pokojnine, ki je pridobljena na podlagi dela, je potrebno razlagati v skladu z vsebino prvega odstavka 205. člena ustave, ki določa obveznost socialnega zavarovanja in zakonsko urejanje pravic iz tega zavarovanja po načelih vzajemnosti in solidarnosti. To pomeni, da ustava ne prepoveduje zakonskega spreminjanja z zakonom oblikovanih neodtujljivih pravic. Zakon bi bil v neskladju z ustavo le tedaj, če bi določil take pogoje za pridobitev pravice do pokojnine, ali če bi tako zožil obseg te pravice, da bi bila s tem ogrožena socialna varnost zavarovanca v primeru njegove starosti, ali če bi bil obseg te pravice nesorazmeren z zavarovančevim prispevkom k sredstvom za zagotavljanje pravic, in za tako zakonsko ureditev ne bi bilo podlage v uveljavitvi načela vzajemnosti in solidarnosti.

Neutemeljeno je tudi mnenje druge pobudnice, da imajo določbe zakona o pokojnini, kolikor se nanašajo na obdavčitev pokojnin, v neskladju z 261. členom ustave retroaktivni učinek. Z izpodbijanimi zakonskimi določbami se v skladu z ustavo pokojnina obravnava kot osebni prejemek, ki spada v davčno osnovo. S tem se sicer omogoča, da se za višino davka, ki ga bo potrebno plačevati, zmanjšuje realna vrednost pokojnine, vendar šele od objave izpodbijanega zakona v uradnem listu naprej in ne z učinkom za nazaj.

Iz navedenih razlogov je ustavno sodišče na podlagi 15. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) sklenilo tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.

P r e d s e d n i k

dr. Peter Jambrek