Jedro

S prenehanjem glavne obveznosti zaradi odstopa od podizvajalske pogodbe pred iztekom roka so v konkretnem primeru za naprej prenehala tudi vsa zavarovanja (po izdani menici in menični izjavi) ter pogodbeno dogovorjena varščina (v obliki zadržanih denarnih sredstev). Iz besedila drugega odstavka 270. člena OZ namreč jasno izhaja, da zavarovanja in varščina ugasnejo s trenutkom prenehanja glavne obveznosti, kar je v primeru odstopa od pogodbe v trenutku, ko naslovnica prejme izjavo o odstopu (torej ex nunc).

Zastavlja pa se vprašanje, ali pravne posledice odstopa od pogodbe učinkujejo tudi za nazaj, ali lahko v konkretnem primeru učinkujejo od sklenitve pogodbe (torej ex tunc). Podizvajalska pogodba se je namreč nekaj časa izvrševala. Vendar tožena stranka ni zatrjevala niti izkazala, da je do odstopa tožeče stranke od podizvajalske pogodbe dosegla interes, zaradi katerega je bila le-ta sklenjena, oziroma da bi (v okoliščinah konkretnega primera) delna izpolnitev imela zanjo nek pravno upošteven pomen.

Sicer pa situacijo, ko je ena stranka deloma izpolnila pogodbo, rešuje drugi odstavek 111. člena OZ, ki določa, da ima stranka v takšnem primeru pravico do vrnitve tistega, kar je dala. Navedeno velja tudi za sporna pogodbeno dogovorjena zavarovanja za dobro izvedbo del in za sredstva, zadržana iz naslova zavarovanja za odpravo napak (varščino). Če vrnitev ni mogoča ali če narava tistega, kar je bilo delno izpolnjeno, nasprotuje vrnitvi (kar pride v poštev pri storitvenih obveznostih), je treba nadomestiti vrednost doseže koristi. Pri tem se v skladu s četrtim odstavkom 111. člena OZ upošteva tudi vrednost koristi, ki jih je medtem imela stranka od tistega, kar je dolžna vrniti oziroma povrniti.

Sporna varščina je bila dogovorjena kot zavarovanje za odpravo napak, tako v času izvajanja del po podizvajalski pogodbi kot v garancijski dobi. Zato že po svoji naravi ne more predstavljati pravno upoštevne škode iz 107. člena OZ. Ker bi se kot zavarovanje aktivirala šele v primeru ugotovljene napake, po vsebini ne gre za škodo zaradi odstopa od podizvajalske pogodbe.

Izrek

Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožbi delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje »v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu« v 1. točki izreka spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od 18.158,08 EUR od 3. 11. 2007 do 7. 4. 2008, in v 3. točki izreka tako, da se zavrne tožbeni zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od 66.055,84 EUR od 24. 11. 2007 do 7. 4. 2008. V preostalem delu se revizija zavrne.

Tožena stranka sama krije stroške revizije.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka.

1. Sodišče prve stopnje je v delu, ki je pomemben za odločitev o reviziji, razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 18.158,08 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 11. 2007 (1. točka izreka sodbe) in 66.055,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 11. 2007 (2. točka izreka sodbe); da se prekliče veljavnost menice in menične izjave z dne 22. 8. 2007, izdane toženi stranki kot garancija za dobro izvedbo del, garancija za odpravo napak v garancijski dobi in garancija za zavarovanje avansa oziroma plačila po sklenjeni podizvajalski pogodbi A1-0011/07 z dne 16. 8. 2007 (v nadaljevanju Podizvajalski pogodbi) (4. točka izreka sodbe); ter da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v 3 (treh) dneh vrniti menico in menično izjavo z dne 22. 8. 2007 (5. točka izreka sodbe).

2. Sodišče druge stopnje je v navedenem delu zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (prvi odstavek izreka sodbe in sklepa).

3. Vrhovno sodišče je s sklepom III DoR 27/2011-9 z dne 1. 6. 2011 dopustilo revizijo o naslednjih vprašanjih: - Ali po odstopu od gradbene pogodbe podizvajalec del odgovarja za napake na delih, izvedenih pred odstopom od pogodbe? - Ali v primeru pozitivnega odgovora na vprašanje iz prve alineje ostanejo v veljavi dogovorjene oblike zavarovanja za odpravo napak v garancijski dobi (varščine, izdane menice oziroma menične izjave) za dela, izvedena pred odstopom od pogodbe? - Ali varščina, zadržana s strani izvajalca kot oblika zavarovanja za dobro izvedbo del, lahko sodi v pojem škode, do povrnitve katere je na podlagi 107. člena OZ upravičen podizvajalec v primeru veljavnega odstopa od gradbene pogodbe pred iztekom roka za izpolnitev? - Če je odgovor na vprašanje iz tretje alineje pozitiven, kdaj nastopi zamuda s plačilom navedenega zneska?

4. Tožena stranka je zoper tisti del sodbe sodišča druge stopnje, ki se nanaša na 1. (na plačilo 18.158,08 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 11. 2007), 2. (na plačilo 66.055,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 11. 2007), 4. in 5. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje, vložila revizijo, zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

5. Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Ugotovljeno dejansko stanje.

6. Tožeča stranka je v okviru zaračunanih del po prvi začasni situaciji vtoževala vrnitev 10% zadržane varščine v višini 18.158,08 EUR (z zamudnimi obrestmi od 3. 11. 2007) in v okviru zaračunanih del po drugi začasni situaciji vrnitev 10% zadržane varščine v višini 66.055,84 EUR (z zamudnimi obrestmi od 24. 11. 2007).

7. Izvajalska pogodba med toženo stranko, kot izvajalko del na objektu L., in naročnico del (investitorko) L. d. o. o. je predčasno prenehala, ker je slednja odstopila od izvajalske pogodbe. Tožena stranka namreč kljub zavezi po izvajalski pogodbi investitorki L. d. o. o. ni izročila ustrezne nepreklicne bančne garancije (za zavarovanje rizika, če ne bo pravilno oziroma pravočasno izpolnila svojih pogodbenih obveznosti), in sicer zato, ker banke takšne garancije niso hotele prevzeti zaradi njenega nezadostnega (likvidnostnega, stvarnega) kritja.

8. Ker je tožeča stranka, kot podizvajalka del, ocenila, da tožena stranka, kot izvajalka del po izvajalski pogodbi in naročnica del po Podizvajalski pogodbi, ne bo več mogla izpolnjevati svojih obveznosti iz Podizvajalske pogodbe, je z enostransko izjavo (z dne 4. 12. 2007) od nje odstopila. Njena ocena je temeljila na tem, da je podizvajalsko razmerje neločljivo povezano z usodo izvajalske pogodbe.

Pravna argumentacija sodišč nižjih stopenj.

9. Ker je Podizvajalska pogodba predčasno prenehala veljati, so s prenehanjem glavne obveznosti ugasnila tudi poroštva, zastave in druge stranske pravice, torej tudi vsa zavarovanja po izdani menici oziroma menični izjavi z dne 22. 8. 2007 in pogodbeno dogovorjena varščina (v obliki zadržanih denarnih sredstev).

Presoja utemeljenosti revizije.(1) Prvo in drugo dopuščeno vprašanje.

10. 270. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ (Splošno pravilo): »(1) Obveznost preneha, ko je izpolnjena, kot tudi v drugih z zakonom določenih primerih. (2) S prenehanjem glavne obveznosti ugasnejo poroštvo, zastava in druge stranske pravice.«

11. S prenehanjem glavne obveznosti zaradi odstopa od Podizvajalske pogodbe pred iztekom roka so v konkretnem primeru za naprej prenehala tudi vsa zavarovanja (po izdani menici in menični izjavi z dne 22. 8. 2007) ter pogodbeno dogovorjena varščina (v obliki zadržanih denarnih sredstev). Iz besedila drugega odstavka 270. člena OZ namreč jasno izhaja, da zavarovanja in varščina ugasnejo s trenutkom prenehanja glavne obveznosti, kar je v primeru odstopa od pogodbe v trenutku, ko naslovnica prejme izjavo o odstopu (torej ex nunc).

12. Zastavlja pa se vprašanje, ali pravne posledice odstopa od pogodbe učinkujejo tudi za nazaj, ali lahko v konkretnem primeru učinkujejo od sklenitve pogodbe (torej ex tunc). Podizvajalska pogodba se je namreč nekaj časa izvrševala. Vendar tožena stranka ni zatrjevala niti izkazala, da je do odstopa tožeče stranke od Podizvajalske pogodbe dosegla interes, zaradi katerega je bila le-ta sklenjena, oziroma da bi (v okoliščinah konkretnega primera) delna izpolnitev imela zanjo nek pravno upošteven pomen.(2) Zato (po naravi zadeve) ne pride v poštev sklicevanje tožene stranke na zavarovanje za dobro izvedbo del (iz 11. člena Podizvajalske pogodbe) niti na jamčevanje za odpravo napak v času izvajanja del (iz 12. člena Podizvajalske pogodbe) oziroma v garancijski dobi (iz 13. člena Podizvajalske pogodbe).

13. Sicer pa situacijo, ko je ena stranka deloma izpolnila pogodbo, rešuje drugi odstavek 111. člena OZ, ki določa, da ima stranka v takšnem primeru pravico do vrnitve tistega, kar je dala. Navedeno velja tudi za sporna pogodbeno dogovorjena zavarovanja za dobro izvedbo del in za sredstva, zadržana iz naslova zavarovanja za odpravo napak (varščino). Če vrnitev ni mogoča ali če narava tistega, kar je bilo delno izpolnjeno, nasprotuje vrnitvi (kar pride v poštev pri storitvenih obveznostih), je treba nadomestiti vrednost doseže koristi. Reparacijska obveznost ima namreč obogatitveno naravo in se presoja tudi ob smiselni uporabi pravnih pravil, ki urejajo neupravičeno pridobitev.(3) Pri tem se v skladu s četrtim odstavkom 111. člena OZ upošteva tudi vrednost koristi, ki jih je medtem imela stranka od tistega, kar je dolžna vrniti oziroma povrniti. Vendar pa tožena stranka morebitne koristi ni ovrednotila niti uveljavljala.

Tretje in četrto dopuščeno vprašanje.

14. 107. člen OZ (Odstop od pogodbe pred iztekom roka): »Če je pred iztekom roka za izpolnitev obveznosti očitno, da ena stranka ne bo izpolnila svoje obveznosti iz pogodbe, lahko druga stranka odstopi od pogodbe in zahteva povrnitev škode.«

15. 111. člen OZ (Učinki razvezane pogodbe): »(1) Če je pogodba razvezana, sta obe stranki prosti svojih obveznosti, razen obveznosti za povrnitev morebitne škode. (2) Če je ena stranka popolnoma ali deloma izpolnila pogodbo, ima pravico do vrnitve tistega, kar je dala. (3) Če imata obe stranki pravico zahtevati vrnitev danega, veljajo za vzajemno vračanje pravila, ki veljajo za izpolnitev dvostranskih pogodb. (4) Vsaka stranka dolguje drugi povračilo za koristi, ki jih je medtem imela od tistega, kar je dolžna vrniti oziroma povrniti. (5) Stranka, ki vrača denar, mora plačati obresti od dneva, ko je prejela izplačilo.«

16. Sporna varščina je bila dogovorjena kot zavarovanje za odpravo napak, tako v času izvajanja del po Podizvajalski pogodbi kot v garancijski dobi. Zato že po svoji naravi ne more predstavljati pravno upoštevne škode iz 107. člena OZ. Ker bi se kot zavarovanje aktivirala šele v primeru ugotovljene napake, po vsebini ne gre za škodo zaradi odstopa od Podizvajalske pogodbe (za povračilo izgube, ki je nastala, ker Podizvajalska pogodba ni bila pravilno in v celoti izpolnjena, niti za povračilo izgube, ki ne bi nastopila, če tožeča stranka od Podizvajalske pogodbe ne bi odstopila).

17. Obrazloženo posledično pomeni, da zahtevku tožeče stranke materialnopravno pravilno ni bilo ugodeno iz naslova povračila škode (po 107. členu OZ), temveč iz naslova vrnitve prejetega oziroma zadržanega (po drugem odstavku 111. člena OZ), kar pa na samo pravilnost izpodbijane sodbe ne vpliva.

18. Ker ima reparacijska obveznost (kot je bilo poprej obrazloženo) obogatitveno naravo, veljajo pravila vračanja, ki se uporabljajo pri neupravičeni pridobitvi. Zato je materialnopravno zmotna odločitev sodišč nižjih stopenj o teku zamudnih obresti od 18.158,08 EUR in 66.055,84 EUR od zapadlosti posamezne situacije. Zamudne obresti od navedenih dveh zneskov gredo namreč v skladu s 193. členom OZ od dneva vložitve zahtevka, to je od vložitve tožbe 8. 4. 2008 (saj tožeča stranka ni zatrjevala nepoštenosti tožene stranke, kot pridobiteljice).

Zaključek.

19. S tem je revizijsko sodišče v okviru dopuščenih revizijskih vprašanj odgovorilo na tiste revizijske navedbe (ki so bile po njegovi materialnopravni presoji) odločilnega pomena. Ker je na prvo in tretje dopuščeno vprašanje odgovorilo negativno, mu posledično niti ni bilo treba odgovarjati na drugo in četrto dopuščeno vprašanje.

Odločitev o reviziji.

20. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena (prvi odstavek 371. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), je Vrhovno sodišče v skladu s 378. členom ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (II. točka izreka).

21. Izjema velja le za tisti del revizije, ki se nanaša na začetek teka zamudnih obresti, ko je Vrhovno sodišče v skladu s prvim odstavkom 380. člena ZPP ustrezno spremenilo sodbi sodišč druge in prve stopnje (I. točka izreka).

Odločitev o stroških revizijskega postopka.

22. Ker tožena stranka z revizijo razen glede tistega dela, ki se nanaša na začetek teka zamudnih obresti, ni uspela, v skladu s prvim in drugim odstavkom 165. člena ZPP ter v povezavi s prvim in tretjim odstavkom 154. člena ZPP sama krije svoje revizijske stroške (III. točka izreka). Tožena stranka je namreč z revizijo uspela samo s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka, pa zaradi tega dela niso nastali posebni stroški.

Op. št. (1): Vrhovno sodišče se je do revizije opredelilo po vsebinskih sklopih iz njene obrazložitve (najprej do prvih dveh dopuščenih vprašanj, nato pa še do preostalih dveh).

Op. št. (2): Primerjaj drugi odstavek 108. člena OZ in prvi odstavek 285. člena OZ.

Op. št. (3): Glej 190. člen OZ.