Jedro

Za državljane FLRJ se ne štejejo osebe nemške narodnosti, ki živijo v tujini in ki so se med vojno ali pred vojno s svojim nelojalnim ravnanjem proti narodnim in državnim koristim narodov FLRJ pregrešile zoper državljanske dolžnosti. Ta zakonska določba se je v času njene uveljavitve uporabljala retroaktivno, vendar je bila njena uporaba glede na tedanje mednarodne razmere in razmere v povojni Jugoslaviji v skladu s splošnimi načeli, ki so jih tedaj priznavali civilizirani narodi, kar je potrdilo tudi Ustavno sodišče RS. Okoliščini, ali je oseba nemške narodnosti ter ali je v času uveljavitve drugega odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ živela v tujini, se dokazujeta po splošnih pravilih, medtem ko je nelojalnost kot tretja okoliščina pravna domneva.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Upravne enote Kranj št. 213-96/2012-31 z dne 29. 11. 2013 v zvezi z odločbo Ministrstva za notranje zadeve št. 213-4/2014/2 (1323-03) z dne 3. 3. 2014 odpravi ter se zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR, povečane za 22 % DDV, v roku 15 dni, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo v ponovljenem postopku ugotovil, da A.A. v času od 28. 8. 1945 do svoje smrti dne ... 1959 ni bila državljanka FLRJ in LR Slovenije, saj se po predpisih o državljanstvu, ki so na območju Republike Slovenije veljali do uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, ni štela za jugoslovansko državljanko zaradi uporabe določb drugega odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ. V obrazložitvi odločbe navaja, da je šlo za ugotavljanje državljanstva na podlagi tretjega odstavka 63. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen). Prvostopenjski organ se sklicuje na preslikavo iz seznama izseljenih Volksdeutscherjev, pridobljenih iz arhiva Ministrstva za notranje zadeve, kjer je A.A. vpisana na strani ... skupaj z možem B.B. Gre za rekonstrukcijo iz leta 1952. Iz navedenega seznama je razvidno, da je bila imenovana dne ... 1946 izseljena v Avstrijo. Prvostopenjski organ je iz Arhiva Republike Slovenije prejel seznam »folksdojčerjev, sprejetih v Koroško ljudsko zvezo kot dokončni člani«, v katerem je vpisana pod št. ... A.A., član št. ... Vpisana je tudi v seznam Volksdeutscherjev oziroma Nemcev: A.A., rojena ..., št. izkaznice ..., naslov ... Gre za prepis nemškega seznama. Imenovana pa je vpisana tudi v seznamu „Laufschreiben zu den Fragebögen und Antragscheinen“ - spremni list k vprašalnikom in zahtevkom. Gre za sekundarno gradivo. Prvostopenjski organ ugotavlja, da navedena dokazila dokazujejo nemško nacionalnost A.A. in njeno odsotnost na dan 4. 12. 1948. V nadaljevanju prvostopenjski organ našteva dokazila, ki jih je prejel od članov družine A., s katerimi so izpodbijali domnevo nelojalnosti. Glede pisnih izjav prič prvostopenjski organ pojasnjuje, da so izjave pavšalne in premalo konkretne, gre za nedokazane izjave prič o pomoči, ki naj bi jo lastniki tovarne C. nudili osvobodilnemu gibanju, pri čemer prvostopenjski organ posebej poudarja, da v teh izjavah A.A. ni omenjena oziroma je omenjena le s stavkom ali dvema. V nadaljevanju prvostopenjski organ pojasnjuje, da je pravnim naslednikom A.A. dal možnost, da se izjavijo o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev in predložijo morebitna dodatna dokazila. Pooblaščenka je poslala pisno opredelitev do predstavljenih dokazil in ugotovitev upravnega organa. Prvostopenjski organ povzema te opredelitve, na kar pojasnjuje, da gre pri seznamu folksdojčerjev, sprejetih v Koroško ljudsko zvezo kot dokončnih članov, in spremnem listu k vprašalnikom in zahtevkom za prepisa originalnega nemškega dokumenta, kar je razvidno iz nemškega naslova dokumenta in iz navedenih članskih številk članov Koroške ljudske zveze. Glede ostalih dokazil pa gre za rekonstrukcijo iz leta 1952. Arhivsko gradivo je dovolj natančno označeno, iz njega je razvidno, odkod izvira in kdo ga je sestavil ter na podlagi česa je bilo sestavljeno. Gre za listine uradne državne ustanove za hranjenje, posredovanje in strokovno obdelavo arhivskega gradiva. Prvostopenjski organ izključuje možnost, da bi bila A.A. v sezname vpisana brez soglasja. Pri pregledu dokazil, podanih s strani direktorja Koroškega deželnega arhiva dr. D.D., pa prvostopenjski organ ugotavlja, da A.A. v njih ni omenjena in zato ne morejo služiti kot dokazilo o lojalnosti imenovane oziroma s predložitvijo teh dokazil po oceni prvostopenjskega organa domneva nelojalnosti ni izpodbita. Način odhoda v tujino pa ni pomemben, saj se je v upravno sodni praksi ustalilo stališče, da za bivanje v tujini na dan 4. 12. 1948 ni pomembno, ali so take osebe v tujino odšle prostovoljno ali pa so bile izseljene. Prvostopenjski organ še pojasnjuje, da so bile v Koroško ljudsko zvezo sprejete samo osebe nemške narodnosti. Nadalje prvostopenjski organ pojasnjuje, v katerih primerih je ovržena domneva nelojalnosti ter zakaj v ponovljenem postopku ni zaslišal prič E.E. in F.F. (oba v obdobju 1941 do 1945 sploh še nista bila rojena oziroma sta bila dojenčka, zato njune navedbe glede poznavanja A.A. med vojno ne morejo imeti posebne dokazne vrednosti). Prvostopenjski organ tudi pojasnjuje, da se domneva nelojalnosti lahko izpodbija le z dokazi o trajni, aktivni in kontinuirani lojalnosti. Ravnanje A.A. pred in med vojno pa ne izkazuje takšne stopnje aktivnega ravnanja, ki bi izpričalo ravnanje v prid narodnim in državnim koristim slovenskega naroda. Prvostopenjski organ torej ugotavlja, da je bila A.A. vpisana v seznam »Volksdeutscherjev«, kar dokazuje njeno nemško narodnost, da je bila sprejeta v članstvo Koroške ljudske zveze in po končani vojni izgnana, domneva nelojalnosti pa po oceni upravnega organa tudi ni bila izpodbita. Kljub državljanstvu Kraljevine Jugoslavije A.A. na dan 28. 8. 1945 ni postala državljanka LRS in FLRJ zaradi obstoja dveh pogojev iz drugega odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ, to je nemške narodnosti in odsotnosti na dan 4. 12. 1948, domneve nelojalnosti pa pravni nasledniki niso uspeli izpodbiti.

Tožniki so se zoper prvostopenjsko odločbo pritožili, drugostopenjski organ pa je pritožbo zavrnil. Tožniki v tožbi navajajo, da je v izreku prvostopenjske odločbe citiran drugi odstavek 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ, čeprav je to pravni vir za odločanje in ni pravni razlog za zaključek. Prvostopenjski organ ni izvedel dokazov, ki so jih tožniki predlagali, kljub temu, da so predložili pomembne ugotovitve avstrijskega strokovnjaka s tega področja, češ da v njegovem mnenju A.A. ni omenjena. Res je, da ni omenjena, se pa izvedeniško mnenje nanaša na vse člane družine A. Bil je podan predlog, da se postavi izvedenca za arhivsko gradivo in da ta izvedenec pojasni nelogičnosti in zapise, na katere se prvostopenjski organ sklicuje. Prvostopenjski organ se sklicuje tudi na listine, ki so rekonstrukcija iz leta 1952, čeprav rekonstrukcija ni relevanten dokaz. A.A. je bila oseba poljske narodnosti in jugoslovanskega državljanstva in če bi bila oseba nemške narodnosti, bi po izgonu iz Jugoslavije sprejela nemško državljanstvo, v resnici pa ni imela nobenega državljanstva. Prvostopenjski organ verjame podatkom, ki so vpisani v listinah zato, ker je to arhivsko gradivo, takšni zaključki pa so pravno in dejansko zmotni in predstavljajo kršitev ustavno zajamčenih pravic in svoboščin. V upravnem postopku ni bil postavljen izvedenec za arhivsko gradivo, zato tožniki zahtevajo ponovno izvedbo tega dokaza. Po mnenju dr. D.D. niti en uporabljen dokument ne predstavlja verodostojnega dokumenta in dokaza o tem, da naj bi bila B.B. in žena A.A. osebi nemške narodnosti in člana NSDAP oziroma Volksbunda. Prav zaradi tega je potrebno, da se postavi izvedenec, ki naj oceni strokovnost predloženih zaključkov. Avstrijski republiški arhiv Dunaj je izdal potrdilo, iz katerega izhaja, da osebe iz družine A. niso pripadale skupinam NSDAP, SS in SA. Kazenska sodba, s katero je bila A.A. obsojena zaradi domnevnega članstva v teh organizacijah, je bila razveljavljena in kazenski postopek zoper njo ustavljen. Pravnomočna oprostilna sodba veže tudi upravni organ. Razen tega je bila A.A. prisilno izgnana. V spisu ni nobenega dokaza o tem, da naj bi bila A.A. oseba nemške narodnosti. Tožniki predlagajo, naj sodišče izpodbijano odločbo spremeni tako, da ugotovi, da je bila A.A. v času od 28. 8. 1945 do svoje smrti državljanka LRS in državljanka FLRJ, oziroma naj izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločbi, navedbe tožnikov pa ocenjuje kot neutemeljene in predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I izreka: Tožba je utemeljena.

Državljanstvo v smislu tretjega odstavka 63. člena ZDen se ugotavlja po določbah Zakona o državljanstvu FLRJ. Na podlagi 39. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije velja za državljana Republike Slovenije po citiranem zakonu, kdor je po dosedanjih predpisih imel državljanstvo Republike Slovenije in državljanstvo SFRJ. S tem je zagotovljena kontinuiteta s prejšnjimi pravnimi redi. To pomeni, da je treba pri ugotavljanju državljanstva za konkretno osebo uporabljati tiste predpise o državljanstvu, ki so veljali v času njenega rojstva pa do smrti, oziroma do časa, ko se ugotavlja njeno državljanstvo. Veljavni predpis v smislu 39. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije je Zakon o državljanstvu DFJ, ki je začel veljati 28. 8. 1945. Ta zakon je v prvem odstavku 35. člena določal, da za državljane FLRJ veljajo vse osebe, ki so bile na dan 28. 8. 1945 po veljavnih predpisih državljani FLRJ. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državljanstvu FLRJ (Uradni FLRJ št. 105/48) je v drugem odstavku 35. člena določal, da se za državljane FLRJ iz prejšnjega odstavka ne štejejo osebe nemške narodnosti, ki živijo v tujini in ki so se med vojno ali pred vojno s svojim nelojalnim ravnanjem proti narodnim in državnim koristim narodov FLRJ pregrešile zoper državljanske dolžnosti. Ta določba se je v času njene uveljavitve uporabljala retroaktivno, vendar je bila njena uporaba glede na tedanje mednarodne razmere in razmere v povojni Jugoslaviji v skladu s splošnimi načeli, ki so jih tedaj priznavali civilizirani narodi. Ustavno sodišče Republike Slovenije, ki je presojalo ustavno dopustnost uporabe te določbe še iz časa FLRJ v zdaj veljavnem pravnem redu Republike Slovenije, je v odločbi št. U-I-23/93 z dne 23. 3. 1997 ugotovilo, da uporaba določila drugega odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ v postopkih ugotavljanja državljanstva ni v neskladju z Ustavo Republike Slovenije. Ustavno sodišče v citirani odločbi v točki 45 navaja, da kljub uveljavitvi dejanske retroaktivnosti zakonodajalcu ni mogoče očitati, da je ravnal nedopustno glede na tedanje povojne razmere ter izid vojne. Iz obrazložitve navedene odločbe Ustavnega sodišča RS v točki 46 odločbe tudi izhaja, da se okoliščini, ali je oseba nemške narodnosti ter ali je v času uveljavitve drugega odstavka 35. člena tedanjega Zakona o državljanstvu FLRJ živela v tujini, dokazujeta po splošnih pravilih, medtem ko je nelojalnost kot tretja okoliščina pravna domneva, ki izhaja iz prej omenjenih okoliščin.

Prvostopenjski organ utemeljuje svojo ugotovitev, da je bila A.A. nemške narodnosti med drugim tudi s tem, da je vpisana v seznamu, imenovanem „Liste der Volksdeutschen aus dem Kreis Krainburg die bis heute als endgültige Mietglieder in den Kärtner Volksbund aufgenommen wurden«. Gre za prepis nemškega seznama. Tožniki so verodostojnost tega seznama izpodbijali s strokovnim mnenjem dr. D.D. Prvostopenjski organ je v zvezi s tem dokazom navedel, da je pri pregledu dokazil, podanih s strani direktorja Koroškega deželnega arhiva dr. D.D. ugotovil, da A.A. v njih ni omenjena in zato ne morejo služiti kot dokazilo o lojalnosti imenovane. Vendar pa v tej zadevi ni bistveno to, ali je A.A. v mnenju dr. D.D. omenjena. Tožniki so namreč s tem mnenjem dokazovali, da naj bi prepis seznama pripadnikov nemške manjšine ne bil verodostojen, prav ta seznam pa je prvostopenjski organ uporabil kot dokaz za to, da je bila imenovana nemške narodnosti. Res je sicer, da ugotovitev, da naj bi bila imenovana nemške narodnosti, temelji tudi na sekundarnem gradivu, vendar pa je po drugi strani v sodbi vojaškega sodišča iz leta 1945, ki je bila sicer pozneje razveljavljena, med podatki o A.A. navedeno, da je poljske narodnosti. To pa vzbuja dodaten dvom o narodnosti imenovane, zato bi bilo potrebno dodatno preveriti, ali obstaja kakšen dvom o verodostojnosti zgoraj navedenega seznama. Razen tega se Arhiv Republike Slovenije v dopisu z dne 23. 2. 1999 ni posebej opredeljeval do tega, ali obstaja kakšen dvom v posredovano dokumentacijo, temveč je dokumentacijo le posredoval z nekaj dodatnimi pojasnili. Iz navedenega razloga bi bilo potrebno s strokovnim mnenjem, ki so ga predložili tožniki, seznaniti predstavnika Arhiva Republike Slovenije, da se do tega mnenja opredeli.

Sodišče se tudi strinja s trditvijo tožnikov, da navajanje pravne podlage, v konkretnem primeru drugega odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ, ne spada v izrek odločbe. Vendar pa to ni taka nepravilnost, da bi bilo zaradi tega potrebno odločbo odpraviti, ampak jo je sodišče odpravilo iz predhodno navedenih razlogov.

Glede na vse navedeno sodišče meni, da je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Prvostopenjski organ bo moral v ponovljenem postopku pritegniti predstavnika Arhiva Republike Slovenije, da poda svoje stališče do mnenja dr. D.D. zaradi ugotovitve, ali obstaja kakšen dvom o pisnih dokazilih in šele po tem bo lahko sprejel ustrezno odločitev. Sodišče je odločilo na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Ker je sodišče odločbo odpravilo zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, se do vseh tožbenih navedb ni opredeljevalo. Sodišče v navedeni zadevi ni razpisalo glavne obravnave, ker je že na podlagi tožbe, upravnega spisa in izpodbijanega upravnega akta očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1 (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K točki II izreka: Ker so tožniki zahtevali tudi povrnitev stroškov postopka in je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo, je tudi odločilo, da mora tožena stranka v skladu z določilom tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 povrniti stroške postopka. V skladu z navedenim določilom se tožniku v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Na podlagi drugega odstavka 3. člena pravilnika je sodišče prisodilo ustrezen pavšalni znesek. Zadeva je bila namreč rešena na seji, tožniki pa so v postopku imeli pooblaščenko, ki je odvetnica.