Jedro

Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da prekinitev prestajanja kazni, ki je posledica epidemije in ki ne bo dolgotrajna, sama po sebi ni razlog za nenadno občutno povečanje stikov in da predlagatelj ni navedel drugih okoliščin, ki bi utemeljevale sklep, da bo deček ogrožen, če ne bo nemudoma povečan obseg stikov, če ne bodo določeni stiki s prenočevanjem in če ne bo spremenjen kraj predaje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklepa sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlagateljev predlog za izdajo začasne odredbe, da se stiki s sinom določijo v torek in četrtek 21. in 23. 4. od 10. do 18. ure, od sobote 25. 4. zjutraj do nedelje 26. 4. zvečer, v torek 28. 4. od 10. do 18. ure, nato pa vsak prvi in tretji vikend v mesecu od sobote zjutraj do nedelje zvečer.

2. Predlagatelj v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni in predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi.

Ne strinja se s stališčem, da so stiki primerno urejeni s sodno poravnavo, sklenjeno 10. 7. 2019. Določeni so bili ob upoštevanju tedanjih okoliščin, ko ni imel pravice do prostih izhodov in so se izvrševali v ZPKZ. Odtlej so se okoliščine spremenile v taki meri, da narekujejo izdajo nove odločbe o stikih. Prestajanje kazni mu je bilo za čas od 30. 3. do 30. 4. 2020 prekinjeno. Pridobil je pravico do koriščenja treh prostih vikendov mesečno. Primerneje je, da sina prevzame na njegovem domu in ga tja tudi vrne. Omejeni stiki so bili s sodno poravnavo določeni le zaradi oddaljenosti kraja, kjer prestaja zaporno kazen, in zaradi manjše primernosti tega kraja za izvajanje stikov. Takoj po prekinitvi prestajanja kazni je poskušal navezati stik z nasprotno udeleženko, a ta komunikacijo zavrača in se o povečanju obsega stikov noče pogovarjati. V korist otroka je, da ima čim več stikov s staršem, s katerim ne živi. Predlaga ureditev stikov ob vikendih, ob katerih ima prost izhod.

3. Nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. V sodni poravnavi so bili stiki določeni tudi za obstoječe razmere. Stikom ne nasprotuje, predlagatelj pa jih ima še več od predvidenih v sodni poravnavi. Navaja še, da sta s sinom zaradi hudega požara v noči na 27. 6. 2020, ki je bil po ugotovitvah preiskovalcev podtaknjen, in predhodne predlagateljeve grožnje utrpela hud stres.

4. Ker dogodki po izdaji izpodbijanega sklepa, ki jih je nasprotna udeleženka navedla v odgovoru na pritožbo, za odločitev o pritožbi niso pomembni, ni bilo treba počakati na morebiten predlagateljev odziv nanje.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Kot je ugotovljeno v izpodbijanem sklepu, sta se starša petletnega dečka s sodno poravnavo, sklenjeno 9. 7. 2019, dogovorila, da se zaupa v varstvo in vzgojo materi in da ima stike z očetom v ZPKZ vsako zadnjo soboto v mesecu v trajanju dveh ur in da ga tja pripelje dečkov dedek, v primeru izhodov pa poteka stik prav tako dve uri po predhodnem dogovoru med staršema, predaja otroka pa poteka pri glavnem vhodu v trgovski center X. v L. Niti iz predlagateljevih navedb, niti iz drugih podatkov spisa ne izhaja, da stiki v dogovorjenem obsegu ne bi potekali.

7. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da prekinitev prestajanja kazni, ki je posledica epidemije in ki ne bo dolgotrajna, sama po sebi ni razlog za nenadno občutno povečanje stikov in da predlagatelj ni navedel drugih okoliščin, ki bi utemeljevale sklep, da bo deček ogrožen, če ne bo nemudoma povečan obseg stikov, če ne bodo določeni stiki s prenočevanjem in če ne bo spremenjen kraj predaje.

8. Odločitev temelji na pravilnem razumevanju zakonske podlage za izdajo začasne odredbe v postopku za spremembo odločitve o stikih med otrokom in staršem. Kot je pravilno navedeno v izpodbijanem sklepu, se začasna odredba o stikih izda, kadar je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Treba je presoditi, ali je zaradi verjetno izkazane nevarnosti, da bi otroku nastala škoda na telesnem ali duševnem zdravju ali razvoju potreben takojšen poseg sodišča in z odločitvijo ni sprejemljivo čakati na izdajo končne odločitve (161. člen v zvezi z drugim odstavkom 157. člena Družinskega zakonika – v nadaljevanju DZ).

9. Pritožnik ne izpodbija pravilnosti ugotovitev o pomembnih dejstvih. Odločitev upošteva predlagateljevi trditvi, da so stiki po sodni poravnavi potekali enkrat mesečno v zavodu za prestajanje kazni in da mu je bilo prestajanje kazni prekinjeno, a hkrati tudi, da je dogovor med staršema vključeval tudi situacijo, ko bodo predlagatelju odobreni prosti izhodi, in da prekinitev prestajanja kazni ni trajala dlje časa. Prav tako ne izpodbija ugotovitve, da stiki potekajo v skladu z dogovorom.

10. Sodišče je vsa ugotovljena dejstva ovrednotilo z vidika otrokove koristi. Ni spregledalo, da je velik obseg stikov s staršem, s katerim ne živi, otroku praviloma v korist, a hkrati poudarilo, da mu ni v korist niti njihovo pogosto spreminjanje. Predlagatelj v pritožbi izrecno ne izpodbija tega stališča. Dvoma o pravilnosti stališča, da nujnost spremembe dogovorjenega in utečenega poteka stikov ta čas ni izkazana, ne vzbujajo niti celota njegovih pritožbenih navedb niti zbrano procesno gradivo.1

11. Ker niti uveljavljeni razlogi niso utemeljeni, niti po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP) niso podane, je sodišče druge stopnje predlagateljevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 Ki se nanaša na obdobje do izdaje izpodbijanega sklepa.