Jedro

V postopku v gospodarskih sporih v pritožbi ni več mogoče navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze v primeru, da pritožnik ni tudi izkazal za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do konca glavne obravnave.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je v 1. točki izreka sodbe sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. III Ig 53/96 z dne 9.1.1996 vzdržalo v veljavi v 1. točki za znesek 85.658,80 SIT in za zakonite zamudne obresti od tega zneska za čas od 14.12.1995 do plačila in v 3. točki za izvršilne stroške v višini 3.571,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 9.1.1996 do plačila; v 2. točki izreka sodbe je sklep o izvršbi v preostalem delu 1. in 3. točke sklepa o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo in v 3. točki izreka sodbe naložilo toženi stranki, da povrne tožeči stranke nadaljnje pravdne stroške v znesku 12.240,00 SIT.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka, ki izpodbija ugodeni del prvostopne sodbe, t.j. 1. in 3. točko izreka. V pritožbi ponovno pojasnjuje, da sta bila računa pod št. 460427 z dne 22.3.1994 v višini 36.000,00 SIT in pod št. 460389 z dne 15.3.1994 v višini 24.750,00 SIT v celoti plačana dne 18.4.1994 z akceptnim nalogom pod št. 5953807 v znesku 62.364,00 SIT. Prilaga nova dokazila. Glede na navedeno so nepravilno obračunane zamudne obresti od obeh računov, saj ni upoštevano plačilo z dne 18.4.1994. Pritožba ni utemeljena.

Glede na 1. odst. 498. člena ZPP/99 je pritožbeno sodišče nadaljevalo postopek po določbah ZPP/77. Pritožbeno sodišče se strinja z obrazložitvijo izpodbijane sodbe, da predloženi akceptni nalog pod št. A5953807 v znesku 62.364,00 SIT ne izkazuje, da je tožena stranka z njim poravnala ravno sporna računa v višini 36.000,00 SIT in v višini 24.750,00 SIT, torej skupaj 60.750,00 SIT. Na akceptnem nalogu kot tudi na sami izpisku delne konsignacije navedena računa nista navedena. Zato je pravilno odločilo, ko je tožeči stranki v tem delu ugodilo, saj je štelo, da tožena stranka plačila ni izkazala. V zvezi s tem navaja tožena stranka v pritožbi nova dejstva in prilaga nove dokaze. Teh pa v pritožbenem postopku v gospodarskem sporu glede na 1. odst. 496.a člena ZPP ni mogoče upoštevati, saj pritožnik tudi ni izkazal za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do konca glavne obravnave. Zato je odločitev prvostopnega sodišča glede na predložene dokaze ob koncu glavne obravnave, pravilna. Prav tako v zvezi s tem tudi odločitev glede obračunanih obresti po obeh navedenih računih, ki znašajo po izračunu sodišča (priloga C1) 24.908,00 SIT. Prvostopno sodišče je zato pravilno tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugodilo v skupni višini 85.658,80 SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi in s stroški, ki so bili odmerjeni v skladu z uspehom tožeče stranke v navedeni zadevi (2. odst. 154. člena ZPP in 1. odst. 155. člena ZPP).

Pritožbeni razlogi tožene stranke v pritožbi tako niso utemeljeni.

Ker pritožbeno sodišče ob preizkusu sodbe po uradni dolžnosti tudi ni zasledilo kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP in nepravilne uporabe materialnega prava, je bilo potrebno pritožbo tožene stranke zavrniti kot neutemeljeno in prvostopno sodbo v izpodbijanem delu potrditi v skladu s 368. členom ZPP.

Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker jih tožena stranka ni posebej uveljavljala.