Jedro

Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo stanje po enostavnem zlomu nosne kosti, očalni podplutbi na desnem očesu, dveh manjših udarninah glave, manjši poškodbi sluznice na spodnji ustnici, udarnini desnega komolca, podplutbi na obeh stegnih in udarnini leve prednje strani prsnega koša.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Tožena stranka je v roku 15 dni dolžna povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 225,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo toženi stranki (v nadaljevanju tožencu) naložilo, da tožeči stranki (v nadaljevanju tožniku) plača 6.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 7. 2016 do plačila ter mu povrne pravdne stroške. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Toženec v pravočasni pritožbi navaja, da vlaga pritožbo zoper sodbo ter da uveljavlja vse pritožbene razloge, torej bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo z znižanjem odškodnine na 3.100,00 EUR in priglaša stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

3. Tožnik se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in priglaša stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Glede na to, da toženec v pritožbi uvodoma navaja, da se pritožuje zoper sodbo, kar bi lahko pomenilo, da se pritožuje tudi zoper zavrnilni del sodbe, s katerim je v postopku uspel, gre najprej pojasniti, da je pritožbeno sodišče upoštevaje pritožbeni predlog štelo, da toženec sodbo izpodbija zgolj v delu, v katerem ni uspel v sporu nad prisojenim zneskom odškodnine 3.100,00 EUR s pripadki, torej v delu, v katerem je bil obsojen na plačilo 2.900,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 7. 2016 dalje do plačila ter na povrnitev pravdnih stroškov (prvi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP).

6. Pritožbeni očitek o bistvenih kršitvah določb pravdnega postopka je povsem posplošeno uveljavljan, saj pritožba tega pritožbenega razloga niti ne utemeljuje. Zato je moč na ta očitek odgovoriti le, da kakšna od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi pazi uradoma, ni podana (drugi odstavek 350. člena ZPP).

7. Pritožba ne zatrjuje, da bi prvostopno sodišče kakšno dejstvo zmotno ugotovilo oziroma, da kakšnega pravnorelevantnega dejstva ni ugotovilo. Ker dejanskih napak sodišča pri ugotavljanju dejanskega stanja pritožba torej niti ne uveljavlja, tudi pritožbeni očitek zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni utemeljen.

8. Materialnopravno izhodišče presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, usmerjenih v odmero denarne odškodnine za tožniku nastalo nepremoženjsko škodo v obliki telesnih bolečin ter strahu je v 179. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki je podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine. Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta po navedenih določbah načelo individualizacije višine odškodnine in načelo njene objektivne pogojenosti. Prvo načelo zahteva upoštevanje stopnje (intenzivnosti) in trajanja bolečin in strahu glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu. Drugo načelo zahteva, da se pri odmeri odškodnine gleda na pomen prizadete dobrine in namen odškodnine, pa tudi na to, da ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in namenom. Upoštevati je torej treba objektivne materialne možnosti družbe in sodno prakso v podobnih primerih nepremoženjskih škod.

9. Podroben dejanski obseg tožniku nastale nepremoženjske škode je razviden iz razlogov od 24. do 31. točke obrazložitve izpodbijane sodbe. Na tem mestu gre izpostaviti le, da je gre za stanje po enostavnem zlomu nosne kosti, očalni podplutbi na desnem očesu, dveh manjših udarninah glave, manjši poškodbi sluznice na spodnji ustnici, udarnini desnega komolca, podplutbi na obeh stegnih in udarnini leve prednje strani prsnega koša. 10. S pritožbeno izpodbijano odmero denarne odškodnine na znesek 5.000,00 EUR za telesne bolečine ter 1.000,00 EUR za strah je prvo sodišče pravilno izpolnilo pravni standard pravične denarne odškodnine. Pritožbeno sodišče glede na konkretne okoliščine zato nima pomislekov o pravilnosti odmere denarne odškodnine, saj prvo sodišče ni v preveliki meri upoštevalo vseh ugotovljenih okoliščin, kot to izpostavlja pritožba. Pri tem ne gre spregledati, da pritožba izpostavlja le nekatere. Zato gre poudariti, da je bolečinsko obdobje trajalo dva meseca in tri tedne (srednje hude do hude bolečine, ki so trajale en teden), da tožnik ni bil zmožen en mesec opravljati nobenega fizičnega in intelektualnega dela, naslednji mesec pa so bile njegove zmožnosti zmanjšane, zaradi česar še vedno ni bil zmožen opravljati poklicnega dela, zmožnosti domačih in gospodinjskih opravil pa so bile zmanjšane, saj jih je lahko opravljal le v manjšem obsegu in krajši čas s pogostimi počitki in omejitvami. Tožnik je še do enega leta po škodnem dogodku trpel več in bolj intenzivne glavobole. Ob zadetju in padcu na cestišču je utrpel hud strah ter sekundarni strah pa je trajal več kot en mesec. Tako se izkaže, da je odmerjena odškodnina primerljiva z odškodninami za podobno škodo, hkrati pa upošteva vse individualne značilnosti nepremoženjske škode, ki jo je in bo utrpel tožnik. Tudi znesek denarne odškodnine za posamezno obliko nepremoženjske škode pravilno odseva razmerje med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje. Odmerjeni znesek 6.000,00 EUR, upoštevaje razmere v času izdaje prvostopenjske sodbe, pomeni 4,95 takratne povprečne neto plače (= 1.210,46 EUR; Uradni list RS št. 184/2021). Pri tem je pritožbeno izpostavljena sodba I Cp 397/20181 le delno primerljiva. Obseg škode je namreč drugačen že zato, ker je v predmetni zadevi tožnik trpel še glavobole.

11. Pritožbeni razlogi tako niso podani. Ker ni podan niti kakšen od razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP), se je pritožba izkazala za neutemeljeno. Zato jo je bilo potrebno zavrniti in v izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje potrditi (353. člen ZPP).

12. Toženec ni upravičen do povrnitve stroškov, ki so mu nastali v zvezi s pritožbo, s katero ni uspel. Je pa dolžan tožniku povrniti potrebne stroške, ki so mu nastali v zvezi z odgovorom na pritožbo, v katerem se je do pritožbenih navedb argumentirano opredelil (165., 154. in 155. člen ZPP).

13. Tožnik je priglasil nagrado za odgovor na pritožbo v višini 375 točk, ki mu je bila v celoti priznana na podlagi 18. in 21. Tar. št. Odvetniške tarife, upoštevaje pritožbeno vrednost spornega predmeta (2.900,00 EUR). V kolikor toženec odmerjenih pravdnih stroškov v znesku 225,00 EUR v roku za prostovoljno izpolnitev ne bo povrnil, je dolžan plačati še zakonske zamudne obresti, ki tečejo od prvega dne po izteku s to sodbo določenega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila (313. člen ZPP, prvi odstavek 299. člena OZ, Načelno pravno mnenje - občna seja VSS, 13. 12. 2006).

1 V zadevi Višjega sodišča v Mariboru I Cp 397/2018 je bilo tožniku, ki je utrpel udarnino nosu in zgornje ustnice ter zlom nosnih kosti in nosnega pretina, prisojenih 4,64 povprečne neto plače.