Jedro

Fikcija vročitve nastopi že s potekom roka, v katerem ima naslovnik pisanje možnost dvigniti (torej s potekom zadnjega, to je petnajstega dne), in ne šele takrat, ko vročevalec pusti pisanje v predalčniku. Pri tem ni odločilno, da je bila dne 5. 2. 2022, ko je nastopila fikcija vročitve, sobota, ko naj bi bila pošta, na kateri je tožnico čakalo pisanje, zaprta.

Tožnica je bila na podlagi puščenega obvestila seznanjena s tem, kako lahko doseže seznanitev z vsebino pisanja (z dvigom pisanja na pošti v roku 15 dni), kasneje (dne 7. 2. 2022, z vložitvijo v hišni predalčnik) pa je bila seznanjena tudi s samim pisanjem. Če je zaradi njene neaktivnosti nastopila fikcija vročitve, ni izgubila pravice do vložitve tožbe niti se ji rok za vložitev tožbe ni skrajšal, zato ni poseženo v njeno ustavno pravico do pravnega sredstva.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo, in sicer v delu, ki se nanaša na obračun in plačilo obveznih davkov in prispevkov, zaradi nepristojnosti sodišča za odločanje v tem delu tožbe; v preostalem delu tožbe pa zaradi zamude prekluzivnega roka za vložitev tožbe. Odločilo je še, da tožnica krije sama svoje stroške postopka.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnica. Uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Meni, da je napačno stališče sodišča prve stopnje, da je bila njena tožba, ki je bila vložena 9. 3. 2022, vložena prepozno. Odpoved pogodbe o zaposlitvi ji je bila namreč vročena 7. 2. 2022. Z vsebino obvestila pa ni bila seznanjena, saj je bila v času, ko ji je bilo obvestilo puščeno v nabiralniku, na dopustu in v karanteni zaradi koronavirusne bolezni. Če sodišče njenih navedb ni štelo kot dovolj jasnih, bi jo moralo v okviru materialno procesnega vodstva pozvati na njihovo dopolnitev. Sodišče se ni prepričalo, če je bilo obvestilo o pošiljki sploh vrženo v njen nabiralnik in če se je tožnica z njim seznanila. Zmotno je stališče sodišča, da ji je bila pošiljka vročena že 5. 2. 2022, saj je bil ta dan sobota, ko je bila tožničina pošta zaprta in pošiljke ni mogla prevzeti. Meni, da je v tej zadevi bistveno določilo četrtega odstavka 111. člena ZPP, ki določa, da če je zadnji dan roka sobota, se izteče rok s pretekom prihodnjega delovnika. Fikcija vročitve je torej nastopila prvi naslednji delovnik, to je 7. 2. 2022, zato je tožba pravočasna. Sodišču očita, da je kršilo njeno pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, saj bi bilo treba zagotoviti enako obravnavanje strank, ki pisanje prevzamejo, in tistih, za katere velja fikcija vročitve; kot tudi pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Opozarja še na stališče Vrhovnega sodišča, da je glede računanja materialnih rokov za uveljavljanje sodnega varstva zoper odpoved pogodbe o zaposlitvi treba uporabiti 62. člen OZ, ki določa, da se za zadnji dan roka šteje naslednji delavnik, če zadnji dan roka sovpada z dnem, ko se po zakonu ne dela.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijani sklep. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl.) v zvezi s 366. členom ZPP preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Pritožba neutemeljeno izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da je bila tožba, s katero tožnica izpodbija odpoved pogodbe o zaposlitvi, vložena prepozno. Ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi lahko delavec zahteva v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice, pred pristojnim delovnim sodiščem (tretji odstavek 200. člena Zakona o delovnih razmerjih - ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl.). Skladno s šestim odstavkom 88. člena ZDR-1 se za vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo pravila pravdnega postopka, kolikor ni drugače določeno s tem členom. Toženka je tožnici odpoved vročala po pošti, s priporočeno pošiljko s povratnico (drugi odstavek 88. člena ZPP). Iz listin v spisu (obvestila o opravljeni vročitvi oziroma vročilnice, poizvednice in sledenja pošiljke) izhaja, da je vročevalec tožnici odpoved poskusil vročiti 21. 1. 2022, ker pa osebna vročitev tega dne ni bila možna, je vročevalec pisanje izročil pošti, tožnici pa v hišnem predalčniku pustil obvestilo, kje je pismo, z navedbo roka 15 dni, v katerem ga mora prevzeti (tretji odstavek 142. člena ZPP). Ker tožnica pisanja ni dvignila v petnajstih dneh, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je bila vročitev odpovedi opravljena s potekom tega roka, torej 5. 2. 2022 (ta dan je bila sobota), vročevalec pa je tožnici pisanje - odpoved pustil v hišnem predalčniku 7. 2. 2022 (v ponedeljek; četrti odstavek 142. člena ZPP).

7. Skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP je bila torej tožnici izpodbijana odpoved vročena 5. 2. 2022, in ne šele 7. 2. 2022, kot to zmotno navaja v pritožbi. Gre za tako imenovano fikcijo vročitve, s katero je tožnici začel teči 30 dnevni rok za vložitev tožbe iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1. Fikcija vročitve nastopi že s potekom roka, v katerem ima naslovnik pisanje možnost dvigniti (torej s potekom zadnjega, to je petnajstega dne1), in ne šele takrat, ko vročevalec pusti pisanje v predalčniku. Pri tem ni odločilno, da je bila dne 5. 2. 2022, ko je nastopila fikcija vročitve, sobota, ko naj bi bila pošta, na kateri je tožnico čakalo pisanje, zaprta. V načelnem pravnem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 14. 1. 2015 je bilo zavzeto stališče, da se pri izteku roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP ne upošteva določbe četrtega odstavka 111. člena ZPP, ki določa, da če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delovnika. To pomeni, da se po sprejetem načelnem pravnem mnenju šteje vročitev za opravljeno tudi na soboto, nedeljo, praznik ali drugi dela prost dan v RS.

8. Ker je tožnica tožbo vložila 9. 3. 2022, kar je po izteku 30-dnevnega roka za vložitev tožbe, ki je tekel od (fiktivne) vročitve odpovedi dne 5. 2. 2022, jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepozno (274. člen ZPP). Ni utemeljen pritožbeni očitek, da je bila tožnici s postopanjem sodišča odvzeta pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Tožnica je bila na podlagi puščenega obvestila seznanjena s tem, kako lahko doseže seznanitev z vsebino pisanja (z dvigom pisanja na pošti v roku 15 dni), kasneje (dne 7. 2. 2022, z vložitvijo v hišni predalčnik) pa je bila seznanjena tudi s samim pisanjem. Če je zaradi njene neaktivnosti nastopila fikcija vročitve, ni izgubila pravice do vložitve tožbe niti se ji rok za vložitev tožbe ni skrajšal, zato ni poseženo v njeno ustavno pravico do pravnega sredstva.2 Prav tako ni utemeljen pritožbeni očitek o kršitvi enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Kot izhaja iz razlogov za sprejem navedenega načelnega pravnega mnenja občne seje Vrhovnega sodišča RS (navedenih v obrazložitvi le-tega), je bil eden od razlogov prav zagotovitev enakega obravnavanja strank, ki pisanje dvignejo oziroma prevzamejo, in tistih, za katere velja fikcija vročitve pisanja (saj bi bil prav tisti, za katerega bi fikcija vročitve nastopila namesto v soboto šele prvi naslednji delavnik, v nedopustno priviligiranem položaju).

9. Nadalje ni utemeljen pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje ni prepričalo, če je bilo obvestilo o pošiljki sploh vrženo v tožničin hišni predalčnik. Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar je na njej potrjeno. V primeru vročanja dokazuje vročitev in datum vročitve (149. člen ZPP v zvezi z 224. členom ZPP). Vročilnica v spisu, skupaj z že omenjeno poizvednico in listino o sledenju pošte, dokazuje, da je bilo tožnici v hišnem predalčniku puščeno obvestilo o pošiljki. Sicer je dovoljeno dokazovati, da so na vročilnici ugotovljena dejstva neresnična (četrti odstavek 224. člena ZPP). Vendar pa tožnica zgolj s pavšalno pritožbeno navedbo, da ji morebiti obvestilo sploh ni bilo vrženo v nabiralnik, ne more izpodbiti verodostojnosti vročilnice. Vročilnico kot dokaz o pravilni vročitvi je mogoče ovreči le z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost. Tekom postopka pred sodiščem prve stopnje pa tožnica tega sploh ni izpostavila; gre torej tudi za nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP).

10. Tožnica v pritožbi neutemeljeno vztraja pri navedbah, da z vsebino obvestila o pošiljki ni bila seznanjena, ker je bila v času, ko ji je bilo obvestilo puščeno v nabiralniku, na dopustu in v karanteni zaradi koronavirusne bolezni. Pravilna je obrazložitev sodišča prve stopnje, da so te navedbe pavšalne (in neizkazane), glede na določila ZPP o vročanju pa tudi nepomembne. Lahko bi bile kvečjemu predmet predloga za vrnitev v prejšnje stanje (116. člen ZPP), na odločitev o pritožbi pa ne morejo vplivati.

11. Končno se tožnica v pritožbi neutemeljeno sklicuje na stališče Vrhovnega sodišča RS v zadevi VIII Ips 229/2016 (pritožba sicer zmotno navaja opr. št. Pdp 1197/2015), da je glede računanja rokov za uveljavljanje sodnega varstva zoper odpoved pogodbe o zaposlitvi treba uporabiti določbo tretjega odstavka 62. člena Obligacijskega zakonika (OZ; Ur. l. RS, št. 83/2001 in nasl.), ki določa, da če zadnji dan roka sovpada z dnem, ko se po zakonu ne dela, se za zadnji dan roka šteje naslednji delavnik. Navedeno stališče Vrhovnega sodišča se namreč nanaša na računanje roka za vložitev tožbe za izpodbijanje odpovedi, in ne na vročanje odpovedi oziroma na vprašanje, kdaj nastopi zakonska fikcija vročitve odpovedi.

12. Ker niso podani v pritožbi uveljavljani pritožbeni razlogi, kot tudi ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

13. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Toženka pa krije sama svoje stroške pritožbenega postopka na podlagi določila petega odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.), skladno s katerim delodajalec v sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja krije sam svoje stroške postopka ne glede na izid postopka.

1 Rok za vložitev tožbe oziroma pravnega sredstva pa začne teči šestnajst dan po puščenem obvestilu. 2 Glej obrazložitev načelnega pravnega mnenja občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 14. 1. 2015.