Jedro

Dedič vstopi v pravdo namesto umrle stranke - zapustnika, ne glede na dedičevo željo in voljo, temveč zgolj na podlagi dejstva, da gre za univerzalno pravno nasledstvo. Vstopu v pravdo se dedič ne more upreti niti izogniti.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Tožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo pravdni postopek (I. točka izreka, ni pritožbeno izpodbijano) in naložilo tožniku, da povrne stroške toženca v znesku 2.574,76 EUR s pripadki na račun Okrožnega sodišča v Novem mestu za brezplačno pravno pomoč. Tako je odločilo, ker je tožnik umaknil tožbo, toženec pa se je z umikom strinjal in priglasil stroške.

2.Zoper stroškovno odločitev se pritožuje tožnik in med drugim navaja, da se je postopek vodil po volji in v interesu zapustnika, z njegovo smrtjo pa tožnik kot edini dedič interesa za nadaljnje vodenje pravde ni imel. Dediči po pokojnem A. A. so v predmetni postopek vstopili šele z njegovo smrtjo ... 3. 2023, kar bi moralo sodišče upoštevati in tožencu priznati zgolj tiste stroške, ki se mu nastali s trenutkom, ko so dediči vstopili v pravdo. Sklepa o stroških se ne da preizkusiti, ker iz višine priznanih točk ni razbrati, katera procesna dejanja, kakšno višino točk in po kateri tarifni številki je toženec uveljavljal.

3.Toženec na pritožbo ni odgovoril.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Tožbo za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki naj bi mu jo povzročil toženec (sin) B. A., je vložil A. A., ki je med postopkom umrl. Ni sporno, da je pritožnik C. A. edini dedič po pokojnem A. A. in tudi ni sporno, da je pritožnik po pooblaščenki dne 1. 9. 2023 vložil umik tožbe z navedbo, da ni zainteresiran za prevzem pravde.

6.Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je dedič univerzalni pravni naslednik zapustnika, kar pomeni, da je C. A. po svojem očetu podedoval tudi (sporno) terjatev, ki jo je zapustnik za življenja uveljavljal v tej pravdi, poleg tega pa je univerzalni pravni naslednik tudi v procesnem smislu - dedič vstopi v pravdo namesto umrle stranke - zapustnika, ne glede na dedičevo željo in voljo, temveč zgolj na podlagi dejstva, da gre za univerzalno pravno nasledstvo. Vstopu v pravdo se dedič ne more upreti niti izogniti.1

7.Na podlagi univerzalnega pravnega nasledstva je pritožnik postal tožeča stranka tega pravdnega postopka in v tem svojstvu je tudi umaknil tožbo. Določila Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s stroški pri umiku tožbe so jasna: tožnik, ki umakne tožbo, mora nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen, če je tožba umaknjena zato, ker je tožena stranka zahtevek izpolnila (158. člen ZPP), za kar (izpolnitev) pa v obravnavani zadevi evidentno ne gre. Z vidika odločanja o stroških pri umiku in glede na zgoraj povedano o univerzalnem pravnem nasledstvu dediča, je nepomembno, da (sedanji, novi) tožnik nima več pravnega interesa za pravdo, ki jo je začel njegov pravni prednik.

8.Tudi niso utemeljene pritožbene navedbe, da bi sodišče prve stopnje lahko priznalo le stroške, nastale tožencu po vstopu dediča v pravdo. Kot že pojasnjeno, gre za univerzalno pravno nasledstvo tako v materialnopravnem kot procesnem smislu, univerzalni pravni naslednik pa mora pravdo prevzeti v stanju, kakršnem je, saj je bistvo univerzalnega pravnega nasledstva to, da naslednik v celoti vstopi v pravni položaj pravnega prednika.

9.Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da se višine priznanih stroškov ne da preizkusiti. Res je, da sodišče prve stopnje ni posebej obrazložilo, katere stroške je priznalo, vendar se je sklicevalo na toženčevo priglasitev stroškov, ki se nahaja v spisu na stroškovniku z dne 13. 9. 2023 (red. št. 55, list. št. 88), na katerem je sodišče jasno označilo (odkljukalo oz. prečrtalo) ter izračunalo, katere stroške je priznalo in katerih ne. Tožnik je imel možnost, da kot stranka postopka vpogleda v spis in preveri stroškovnik. V novejši sodni praksi je sprejeto stališče, da je standard obrazloženosti stroškovne odločitve nižji, zato je dopustno, da sodišče prve stopnje stroške odmeri le v skupnem znesku, pri čemer zadošča, če je iz spisa - korigiranega stroškovnika razvidno, kateri stroški so bili priznani in kateri ne. Vrednost odvetniške točke (0,60 EUR) je že več let nespremenjena in splošno znana, zato je preizkus pravilnosti stroškovne odločitve mogoč.

10.Glede na vse pojasnjeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Ker niso podani niti izrecno uveljavljani niti uradoma upoštevni (drugi odstavek 350. člena ZPP) pritožbeni razlogi, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

11.Ker tožnik s pritožbo ni uspel, mora sam nositi svoje stroške pritožbenega postopka (154. člen v zvezi s 165. členom ZPP).

-------------------------------

1Glej Vesna Rijavec, komentar 208. člena ZPP v: Lojze Ude (ur.) et. al., Pravdni postopek - zakon s komentarjem, 2. knjiga, ČZ Uradni list in GV založba, Ljubljana 2006, str. 313-314.