Jedro

Ne zadostuje „gola“ izjava o seznanitvi, ne da bi iz nje izkazano izhajalo, da je bila prizadetim osebam dejansko omogočena seznanitev z elaboratom ter podaja pripomb in nato zagotovljena ustrezna obravnava pripomb, po potrebi – glede na vsebino – tudi v smislu prvega odstavka 82. člena ZEN.

Ker v predloženi spisni dokumentaciji ni izkazano (niti v izpodbijanem sklepu navedeno), da je bil postopek za izdelavo elaborata za vpis stavbe v kataster stavb voden ob zagotovitvi navedenih procesnih garancij za stranke v postopku (ali po določbah 82. ali 146. člena ZEN), zahteva za vpis stavbe v kataster stavb (s priloženim elaboratom) ne bi mogla prestati preizkusa po prvem odstavku 84. člena ZEN ter zato na njeni podlagi izdanega sklepa o vpisu stavbe v kataster stavb sodišče ne more presoditi kot zakonitega.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Območne geodetske uprave Ljubljana št. 02132-00744/2012 z dne 26. 7. 2012 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Območna geodetska uprava Ljubljana (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijanim sklepom odločila, da se stavba s št. 4429 z naslovom …, ki je povezana s parcelo 163/9 v k.o. … , vpiše v kataster stavb ter da se stavbi in delom stavbe določijo številke, površine in dejanska raba, delom stavbe pa tudi številka stanovanja ali poslovnega prostora, kot je razvidno iz tabele: deli stavbe 1 do 3 so stanovanja s št. 1 do 3 z neto tlorisnimi površinami delov stavbe 52,60 m2, 45,10 m2 in 58,90 m2, vsi s stanovanjsko dejansko rabo dela stavbe, dela stavbe 4 in 5 z neto tlorisno površino delov stavbe 9,50 m2 in 7,70 m2 sta z nestanovanjsko dejansko rabo dela stavbe, neto tlorisna površina stavbe je 173,80 m2, dejanska raba stavbe pa stanovanjska. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je prvostopenjski organ v skladu z 81. in 84. členom Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) preizkusil zahtevo in ugotovil, da sta jo podala A.A. in B.B., oba ..., ki sta uporabnika dela stavbe, da je zahtevi priložen elaborat, ki vsebuje vse predpisane sestavine, kot to zahteva Pravilnik o vpisih v kataster stavb (v nadaljevanju Pravilnik) v 20. členu in da podatki o stavbi in delih stavbe omogočajo vpis stavbe v kataster stavb. Ker je prvostopenjski organ ugotovil, da elaborat za vpis stavbe v kataster stavb izpolnjuje vse pogoje iz 84. člena ZEN, je zahtevi za vpis stavbe v kataster stavb ugodil. Na podlagi zahteve in zahtevi priloženega elaborata je prvostopenjski organ lahko v celoti ugotovil dejansko stanje, zato je odločil v skrajšanem ugotovitvenem postopku v skladu s 1. in 2. točko prvega odstavka 144. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

2. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (v nadaljevanju drugostopenjski organ) pa je z odločbo z dne 11. 1. 2013 zavrnilo pritožbo tožnice zoper izpodbijani prvostopenjski sklep.

3. Tožnica v tožbi navaja, da geodetsko podjetje ni poskrbelo za seznanitev lastnikov iz drugega odstavka 146. člena ZEN. Elaborat je bil nalepljen na njenih vhodnih vratih, tako da je zaradi nedopustnega lepljenja morala klicati policijo. Naslednji dan pa so bile na … po pošti poslane tri pošiljke s kopijami elaborata; vendar mama in brat že dlje ne živita v … ampak v ..., sama pa priporočene pošiljke tudi ni sprejela, saj ima z geodetom C.C. iz preteklosti slabe izkušnje. Sicer pa zoper elaborat, ki je vseboval sedem strani skic in različnih podatkov, ni bilo mogoče niti ugovarjati. Tožnica dalje navaja, da je elaborat neskladen z dejanskim stanjem v naravi, kajti v hiši sta dve stanovanji (z vhodoma z dvorišča) in ne tri, kot izhaja iz elaborata. Poleg tega ima A.A. pravico do ½ podstrehe – tretje etaže, ne do celotne podstrehe. Navaja, da je D.D. s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ki jo je sklenila z nečakom, zajela še nepremičnine ...; vendar je bila stara in dementna in je nečak tako njeno stanje le izkoristil. Brez soglasja … so … prekrili streho, izdelali mansardo, zamenjali okna, izdelali frčado, zdaj pa … tožijo za plačilo. Nedopustno je, da geodetski organ upošteva za stanovanjsko rabo dela stavbe tretjo etažo – podstreho v celoti. Hiša tudi ni samostoječa, temveč naslonjena na .... V postopku je bil kršen tudi tretji odstavek 81. člena ZEN, saj so zaključna dela gradnje hiše (1902) vpisovali takrat samo v zemljiško knjigo. Od takrat je minilo 111 let, hiša se samo obnavlja ali preureja skladno z novimi življenjskimi potrebami. Tožnica sodišču predlaga, naj ugotovi ničnost odločb upravnih organov obeh stopenj.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, sodišču pa je poslala upravne spise v zadevi.

5. Sodišče je tožbo kot strankam z interesom poslalo v odgovor tudi preostalim strankam upravnega postopka, vendar odgovora na tožbo niso podale. Odgovorila je E.E. ter v odgovoru prerekala tožbene navedbe in sodišču smiselno predlagala, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

6. Tožba je utemeljena.

7. Z izpodbijanim sklepom je odločeno, da se stavba, povezana s parcelo 163/9 v k.o. ..., na naslovu ..., vpiše v kataster stavb in da se ji določijo deli stavbe (in sicer pet, s tam navedenimi številkami, neto tlorisnimi površinami ter dejansko rabo) ter skupna neto površina stavbe 173,80 m2 in stanovanjska dejanska raba stavbe. Tožnica v tožbi navaja, da z elaboratom za vpis stavbe v kataster stavb ni bila seznanjena v skladu z določbami drugega odstavka 146. člena ZEN, da zoper elaborat ni bilo mogoče ugovarjati ter da je ta neskladen z dejanskim stanjem v naravi, saj sta v stavbi dve stanovanji in ne tri, ter da je bil kršen tudi 81. člen ZEN.

8. Tožbene navedbe, da je bil v postopku za izdajo izpodbijanega sklepa kršen tretji odstavek 81. člena ZEN, so po presoji sodišča neutemeljene. Navedeni odstavek, ki določa roke za vložitev zahteve za vpis stavbe v kataster stavb, velja za investitorje gradnje. Vlagatelja predmetne zahteve za vpis stavbe v kataster stavb A.A. in B.B. pa sta zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb (lahko) vložila kot uporabnika stavbe. Za to sta bila legitimirana glede na prvi odstavek 81. člena ZEN, ki določa, da lahko zahtevo vloži med drugim uporabnik stavbe ali dela stavbe. Za uporabnika dela stavbe pa je A.A. in B.B. po mnenju sodišča mogoče šteti, saj (tudi glede na podatke listin, ki jih je v upravnem postopku predložila tožnica in so v spisni dokumentaciji ter njene navedbe v pritožbi in tožbi) v tej stavbi že dlje časa živita ter sta na njej izvedla obnovitvena dela itd., A.A. pa je glede dela stavbe kot kupovalka dne 17. 2. 1999 tudi sklenila prodajno pogodbo, itd. (pri čemer po mnenju sodišča za opredelitev navedenih oseb kot uporabnikov dela stavbe ni pravno pomembno, da se na podlagi navedene pogodbe A.A. očitno ne more vpisati kot (so)lastnica v zemljiško knjigo).

9. Sodišče pa tožnici pritrjuje, da ji kot (so)lastnici stavbe ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku izdelave elaborata za vpis stavbe v kataster, kot to zahteva ZEN. Po prvem odstavku 82. člena ZEN mora geodetsko podjetje v postopku izdelave elaborata za vpis stavbe v kataster stavb opraviti obravnavo in lastniku stavbe oziroma vsakega posameznega dela stavbe pokazati potek razdelitve delov stavbe s primerjavo poteka v elaboratu in v naravi. Iz predloženega upravnega spisa v zadevi pa ni razvidno, da bi bila obravnava opravljena, saj ni zapisnika o obravnavi, niti vabil na obravnavo; glede na določbo drugega odstavka 82. člena ZEN pa so to dokumenti, s katerimi se opravo obravnave dokumentira. Sicer pa izpodbijani sklep niti ne navaja, da bi v postopku izdelave elaborata obravnava bila opravljena.

10. Drugostopenjska odločba se sicer v zvezi s pritožbenimi navedbami tožnice, da podatki o stavbi in delih stavbe v elaboratu niso pravilni, sklicuje na 146. člen ZEN ter navaja, da je iz izjave z dne 22. 2. 2012, ki je po navedeni določbi ZEN sestavni del elaborata, razvidno, da je bil elaborat objavljen na vhodnih vratih stavbe od 23. 1. 2012 do 22. 2. 2012 in da glede na spisno dokumentacijo tožnica oziroma drugi solastniki stavbe k elaboratu niso podali pripomb (na podlagi česar sklepa, da so se z elaboratom vsi prizadeti strinjali). Sodišče ugotavlja, da se izpodbijani sklep sklicuje (med drugim) na določbo 81. člena ZEN, ki ureja reden vpis stavbe v kataster, in ne na 146. člen ZEN, ki ureja vpis stavbe, zgrajene pred uveljavitvijo Zakon o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), in za katerega drugače določa pogoje: tako zahtevo za vpis stavbe, če gre za večstanovanjsko stavbo, lahko vloži katerakoli oseba, ki izkaže pravni interes (prvi odstavek), pred vložitvijo zahteve za vpis stavbe v kataster stavb pa mora geodetsko podjetje z vsebino elaborata za vpis stavbe v kataster seznaniti vlagatelja zahteve, lastnika zemljišča, na katerem stavba stoji, lastnika stavbe ali lastnike delov stavb ali imetnika stavbne pravice, z objavo na oglasni deski v stavbi ali z razgrnitvijo v prostorih upravnika stavbe, pri čemer mora seznanitev trajati najmanj 15 dni (drugi odstavek), elaborat pa mora vsebovati izjavo geodetskega podjetja, da je poskrbelo za navedeno seznanitev (tretji odstavek). Pa tudi kolikor bi bil postopek voden na podlagi 146. člena ZEN, kot navaja drugostopenjski organ, bi po navedeni zakonski določbi elaborat moral obsegati izjavo o seznanitvi, ki pa je elaborat v predloženi spisni dokumentaciji ne obsega (elaborat v predloženi spisni dokumentaciji, ki je dokumentacija o postopku, celo ne obsega potrditve odgovornega geodeta z žigom in podpisom, kot to terja za elaborat šesti odstavek 8. člena Pravilnika). Po sodni praksi tega sodišča (npr. sodbi I U 450/2010 z dne 1. 6. 2011 in II U 316/2010 z dne 20. 6. 2012) pa sicer navedene določbe tudi ni mogoče razlagati, da zadostuje „gola“ izjava o seznanitvi, ne da bi iz nje izkazano izhajalo, da je bila v tem členu navedenim prizadetim osebam dejansko omogočena seznanitev z elaboratom ter podaja pripomb in nato zagotovljena ustrezna obravnava pripomb, po potrebi – glede na vsebino – tudi v smislu prvega odstavka 82. člena ZEN (tako razlago določb drugega in tretjega odstavka 146. člena ZEN je sodišče sprejelo ob uporabi poleg gramatikalne še logične, sistematične, teleološke in zgodovinske metode razlage, kar je podrobno obrazloženo v sodbi I U 450/2010 z dne 1. 6. 2011). Ker po navedenem v predloženi spisni dokumentaciji ni izkazano (niti v izpodbijanem sklepu navedeno), da je bil postopek za izdelavo elaborata za vpis stavbe v kataster stavb voden ob zagotovitvi navedenih procesnih garancij za stranke v postopku (ali po določbah 82. ali 146. člena ZEN), po presoji sodišča zahteva za vpis stavbe v kataster stavb (s priloženim elaboratom) ne bi mogla prestati preizkusa po prvem odstavku 84. člena ZEN ter zato na njeni podlagi izdanega sklepa o vpisu stavbe v kataster stavb sodišče ne more presoditi kot zakonitega. Glede na presojo, da prizadete osebe niso bile vključene v postopek izdelave elaborata, kot to terja zakon, pa bi bila preuranjena presoja tožbenih navedb o tem, da elaborat ne vsebuje pravilnih podatkov o stavbi in delih stavbe; take navedbe bodo še lahko predmet obravnave v novem postopku izdelave elaborata. Pri tem pa sodišče dodaja, da se dejanska raba stavbe in delov stavbe v postopku za izdelavo elaborata določa po ugotovljenem dejanskem stanju ter glede na predpise oziroma pravila stroke, ki podajajo opredelitve posameznih vrst rabe stavbe oziroma delov stavbe, in ne glede na lastninsko stanje stavbe oziroma dela stavbe (ki je sicer v obravnavanem primeru glede na listine spisa sporno in bo moralo biti rešeno v drugih postopkih).

11. Ker je po navedenem sodišče presodilo, da v postopku za izdajo izpodbijanega sklepa zakon ni bil pravilno uporabljen (4. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), je tožbi ugodilo ter sklep odpravilo, na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 pa zadevo vrnilo organu, ki ga je izdal, v ponovni postopek, v katerem bo ta organ, glede na četrti odstavek tega člena, vezan na podano pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava.

12. Sodišče še dodaja, da je glede na 2. člen ZUS-1, po katerem sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih posamičnih aktov, izdanih v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerimi je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta, štelo kot izpodbijani akt v tem upravnem sporu le prvostopenjski sklep, saj drugostopenjska odločba za upravni akt iz 2. člena ZUS-1 ne šteje.