14. 4. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z. Z., na seji senata dne 4. aprila 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. I Cp 545/2004 z dne 21. 9. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.V pravdnem postopku je bila zavržena tožba pritožnice (tedaj tožnice) na ugotovitev, da tožena stranka nima veljavnega pravnega naslova za plačilo 759.000 SIT in da je zato izvršba za ta znesek nedopustna. V ustavni pritožbi pritožnica navaja, da je upnik na podlagi zamudne sodbe proti njej zahteval izvršbo. Navaja, da je v izvršilnem postopku ugovarjala, da dolg sploh ne obstaja oziroma da upnik nima nobenega dokaza o sklenjeni pogodbi. Navede, da je po pravnomočni zavrnitvi tega ugovora v izvršilnem postopku vložila tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe. Meni, da sodišče te tožbe ne bi smelo zavreči in da bi jo najprej moralo pozvati na dopolnitev vloge. Sodišče naj obstoja pravnega interesa ne bi smelo presojati, saj je tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe izrecno dopustna po zakonu. Meni, da sodišče tožbe ne sme zavreči, ob tem pa navajati razlogov, ki bi utemeljili vsebinsko zavrnitev zahtevka. Zatrjuje kršitev pravice do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave, pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave in pravice do sodnega varstva po 23. členu Ustave.

2.Navedbe pritožnice, s katerimi izraža svoje nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo, po vsebini pomenijo le ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma zmotne uporabe prava. S tem pa glede na prvi odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) ustavne pritožbe ne more utemeljiti.

3.Za presojo Ustavnega sodišča, ali je v obravnavani zadevi prišlo do kršitve ustavnih pravic, na katere se pritožnica sklicuje, je bistvena le ugotovitev, da pritožnica svoje tožbe za "ugotovitev neobstoja veljavnega pravnega naslova" in s tem posledično za ugotovitev nedopustnosti izvršbe ni utemeljila s kakšnimi razlogi, ki so nastali po trenutku, na katerega se nanaša izvršilni naslov. Pri problematiki uveljavljanja nedopustnosti izvršbe je namreč treba upoštevati tudi položaj nasprotne stranke in njeno pravico do sodnega varstva po 23. členu Ustave. Iz te pravice med drugim izhaja, da v izvršilnem postopku ter v pravdi zaradi nedopustnosti izvršbe (v obravnavani zadevi pa je bil pravovarstveni cilj, ki ga je pritožnica zasledovala s tožbo za "ugotovitev neobstoja pravnega naslova", isti) ni mogoče uveljavljati razlogov, ki izpodbijajo ugotovitve v pravnomočni sodbi. Pravica do sodnega varstva je namreč lahko učinkovita le, če se stranka lahko zanese, da v sodnem postopku pride do zavezujoče, pravnomočne odločitve, ki je v kakšnem drugem postopku ni mogoče več postavljati pod vprašaj. Zato je razumljivo, da bi pritožnica lahko v izvršilnem postopku (ali s tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe – glede razlogov, ki lahko utemeljijo to tožbo, logično velja enako kot za ugovor v izvršilnem postopku) uveljavljala le razloge prenehanja terjatve, ki so nastali po trenutku, na katerega se nanaša pravnomočnost (npr. da je obveznost zaradi naknadnega plačila prenehala). V obravnavani zadevi pa je pritožnica v tožbi uveljavljala razloge, ki naj bi kazali na to, da njena obveznost sploh nikoli ni nastala. Da s temi razlogi ne more uspeti, z vidika ustavnih pravic ni sporno. Za kršitev pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave, pravice do sodnega varstva po 23. členu Ustave ali pravice do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave očitno ne gre. Ali bi sodišče moralo tožbo zavreči ali jo zavrniti, pa je le vprašanje pravilne uporabe zakona, ki na raven človekovih pravic ali temeljnih svoboščin ne posega, zato Ustavno sodišče tega ne more presojati. Neutemeljen je tudi pritožničin očitek, da bi jo sodišče moralo pozvati na popravo vloge. Poprava vloge je možnost, ki pride v poštev v primeru formalno pomanjkljivih vlog, v obravnavani zadevi pa, kot je obrazloženo, ne gre za to.

4.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana dr. Janez Čebulj in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić