Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Institut odpusta obveznosti je namenjen le fizičnim osebam (tudi podjetnikom) in je strogo osebne narave, zato ne more biti predmet nikakršnega pravnega nasledstva. Fizična oseba lahko v življenju in v postopkih pred sodišči in upravnimi organi nastopa v različnih vlogah in svojstvih (kot potrošnik, podjetnik, direktor, lastnik ipd.). V nobenem primeru se njena identiteta zaradi tega ne spremeni, zato tudi naknadna sprememba ali prenehanje vlog, v katerih je ta oseba nastopala, nima nobenih učinkov na njene pravice in dolžnosti (iz prejšnje vloge). Določba 399. člena ZFPPIPP, ki določa ovire za odpust obveznosti, v ničemer ne razlikuje položaja stečajnega dolžnika ‒ potrošnika od stečaja stečajnega dolžnika ‒ podjetnika.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek odpusta obveznosti in dolžnikov predlog za odpust obveznosti z dne 20. 1. 2018 (PD 67) zavrnilo.
2. Zoper navedeni sklep se je pritožil stečajni dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovor upnice proti odpustu obveznosti zavrne.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je ugovoru upnice (RS, FURS) proti odpustu obveznosti ugodilo na podlagi zaključka, da je dolžnik zlorabil pravico do odpusta obveznosti v smislu tretjega v zvezi s prvim odstavkom 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ‒ ZFPPIPP. Ugotovilo je, da je upnica izkazala obstoj dejanskega stanu zakonske domneve iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, ki je podana, če je dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov ali prispevkov, zaradi česar mu je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek v znesku najmanj 4.000,00 EUR. Nad dolžnikom se je predhodni postopek osebnega stečaja začel z vložitvijo predloga za začetek postopka dne 5. 4. 2018, kar pomeni, da se kot obdobje zadnjih pet let pred uvedbo postopka osebnega stečaja upošteva čas od 5. 4. 2013 do 5. 4. 2018. Iz odločbe Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) št. DT 000/2016 z dne 12. 12. 2016, na katero se je oprlo sodišče prve stopnje, izhaja, da je FURS pri dolžniku opravil davčni inšpekcijski nadzor davka od drugih dohodkov za obdobje od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2014, v katerem je bilo ugotovljeno, da stečajni dolžnik davčnemu organu ni predložil podatkov o kapitalski naložbi v tujini (stečajni dolžnik je v mesecu februarju 2012 v Avstriji ustanovil družbo A., GmbH, ki je imela v Avstriji odprta dva transakcijska računa), da je stečajni dolžnik kot odgovorna oseba avstrijske družbe v poslovnih knjigah izkazoval navidezne odkupe navadnih kovin od slovenskih fizičnih oseb, da je iz obeh računov avstrijske družbe v obdobju od 27. 2. 2012 do 5. 12. 2014 dvigoval gotovino, pri čemer ni dokazal, da jo je porabil za namene poslovanja podjetja (zatrjevane odkupe odpadnih kovin), zaradi česar je davčni organ dolžniku odmeril davek od drugih dohodkov za obdobje od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2014 v skupnem znesku 2,033.025,00 EUR, pri čemer znaša naknadno odmerjeni davek za relevantno obdobje od maja 2013 naprej 1,123.975,00 EUR. Navedena odločba FURS je postala pravnomočna in dokončna, zato v tem postopku ni mogoče ponovno vršiti dokazne presoje v smeri, da ne drži, da bi dolžnik davčnemu organu dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke.
5. Pritožba navedenih dejanskih ugotovitev prvostopnega sodišče ne izpodbija. Sodišču prve stopnje očita, da je v zvezi z izdano davčno odločbo nepravilno presojalo ravnanja dolžnika kot samostojnega podjetnika, in da ni upoštevalo, da je dolžnik v osebnem stečaju kot potrošnik, saj je dne 15. 10. 2013 prenehal poslovati kot podjetnik tako, da je podjetje preoblikoval v družbo B., d. o. o., ki je univerzalni pravni naslednik podjetja. Navedeni očitek, tudi, če bi bil resničen, nima vpliva na presojo dolžnikove primernosti za pravno dobroto odpusta obveznosti. Institut odpusta obveznosti je namenjen le fizičnim osebam (tudi podjetnikom) in je strogo osebne narave, zato ne more biti predmet nikakršnega pravnega nasledstva. Fizična oseba lahko v življenju in v postopkih pred sodišči in upravnimi organi nastopa v različnih vlogah in svojstvih (kot potrošnik, podjetnik, direktor, lastnik ipd.). V nobenem primeru se njena identiteta zaradi tega ne spremeni, zato tudi naknadna sprememba ali prenehanje vlog, v katerih je ta oseba nastopala, nima nobenih učinkov na njene pravice in dolžnosti (iz prejšnje vloge). Določba 399. člena ZFPPIPP, ki določa ovire za odpust obveznosti, v ničemer ne razlikuje položaja stečajnega dolžnika ‒ potrošnika od stečaja stečajnega dolžnika ‒ podjetnika. Dejstvo torej, ali je dolžnik, pri katerem obstaja ovira za odpust obveznosti, pri tem nastopal kot podjetnik ali kot potrošnik, je zato povsem brezpredmetno.
6. Sicer pa tudi ne drži pritožbeni ugovor, da je sodišče prve stopnje presojalo ravnanja dolžnika kot samostojnega podjetnika. Iz pravnomočne in dokončne odločbe FURS z dne 12. 12. 2016 (PD 244) je jasno razvidno, da je bil dodatno odmerjen davek od drugih prihodkov dolžniku kot fizični osebi (in ne njegovemu podjetju). Dodatni davek je bil dolžniku ‒ fizični osebi odmerjen na podlagi ugotovitve inšpekcijskega organa, da je stečajni dolžnik v svojstvu direktorja avstrijske družbe z dvigi gotovine prejel sredstva, za katera ni dokazal, da jih je porabil za namene poslovanja podjetja.
7. Na druge pritožbene navedbe sodišče ni odgovarjalo, ker so nerelevantne in ne morejo vplivati na drugačno odločitev o pritožbi. Ker tudi ni našlo razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (353. člen ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).
Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.