Jedro

Tekom pritožbenega postopka je bil zoper toženo stranko začet stečajni postopek. Pravdni postopek se po določbi 205. člena ZPP po samem zakonu prekine, če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka. Načeloma ima prekinitev postopka za posledico, da sodišče po dnevu začetka stečajnega postopka ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj, dokler takšna prekinitev traja (prvi stavek 1. odstavka 207. člena ZPP). Vendar pa lahko sodišče skladno z drugim stavkom 2. odstavka 207. člena ZPP, če prekinitev nastane po koncu glavne obravnave, na podlagi te obravnave izda odločbo. To velja tudi ob odločanju na pritožbeni stopnji, ko so se pred začetkom stečajnega postopka iztekli vsi roki za opravo procesnih dejanj strank - vložitev pritožbe in odgovora na pritožbo in je bilo o zadevi le še potrebno odločiti. Zato je pritožbeno sodišče na pritožbeni seji lahko odločalo o pritožbi tožene stranke in izdalo sodbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna izplačati tožeči stranki odpravnino v višini 7.891,50 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 28. 1. 2015 dalje do plačila, v roku 8 dni, da ne bo izvršbe (I. točka izreka). Tožena stranka je dolžna tožeči stranki obračunati odškodnino v višini 789,15 EUR, od tega zneska odvesti davke in prispevke ter izplačati tožeči stranki neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 28. 1. 2015 dalje do plačila; obračunati regres za letni dopust za leto 2014 v višini 789,15 EUR, od tega zneska odvesti davke ter izplačati tožeči stranki neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 2. 7. 2014 dalje do plačila, vse pod pogoji poenostavljene prisilne poravnave, potrjene s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju, št. St 3319/2015 z dne 27. 11. 2015, v roku 8 dni, da ne bo izvršbe (II. točka izreka). Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki pravdne stroške v višini 760,82 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka do plačila, da ne bo izvršbe (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo se je laično pritožila tožena stranka, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Iz pritožbe je mogoče povzeti, da predlaga takšno spremembo sodbe, ki bo upoštevala obveznost tožene stranke iz potrjene poenostavljene prisilne poravnave. Pritožba navaja, da ima tožena stranka do bivšega delavca (tožnice) obveznost iz naslova regresov za letni dopust v znesku 847,39 EUR. Ta terjatev je razvidna iz posodobljenega seznama terjatev na podlagi četrtega odstavka 221d. člena ZFPPIPP na dan 24. 7. 2015 v višini 847,39 EUR. Tožena stranka vlaga pritožbo, ker v sodbi sodišče prve stopnje navaja, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki dosojene zneske v roku 8 dni, vse pod pogoji poenostavljene prisilne poravnave, potrjene s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju, St. 3319/2015 z dne 27. 11. 2015. Zneska odpravnine v višini 7.891,50 in odškodnino v bruto znesku 789,15 EUR pa ne more plačati takoj in prosi za odlog plačila.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni kršilo določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je bil tekom pritožbenega postopka, dne 7. 12. 2016, zoper toženo stranko začet stečajni postopek. Pravdni postopek se po določbi 205. člena ZPP po samem zakonu prekine, če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka. Načeloma ima prekinitev postopka za posledico, da sodišče po dnevu začetka stečajnega postopka ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj, dokler takšna prekinitev traja (prvi stavek 1. odstavka 207. člena ZPP). Vendar pa lahko sodišče skladno z drugim stavkom 2. odstavka 207. člena ZPP, če prekinitev nastane po koncu glavne obravnave, na podlagi te obravnave izda odločbo. To velja tudi ob odločanju na pritožbeni stopnji, ko so se pred začetkom stečajnega postopka iztekli vsi roki za opravo procesnih dejanj strank - vložitev pritožbe in odgovora na pritožbo in je bilo o zadevi le še potrebno odločiti (prim. sodbo Vrhovnega sodišča RS v zadevi opr. št. III Ips 41/97 z dne 4. 12. 1998; enako stališče je zavzeto tudi v sodbah Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 1297/2010 z dne 2. 3. 2011, opr. št. Pdp 1158/2010 ter npr. v sodbi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 892/2010 z dne 21. 10. 2010). Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče na pritožbeni seji lahko odločalo o pritožbi tožene stranke in izdalo sodbo.

6. Po preučitvi podatkov v spisu sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku tožnice za izplačilo odpravnine v višini 7.891,50 EUR, odškodnine v višini 789,15 EUR bruto z izplačilom neto, regresa za letni dopust za leto 2014 v višini 789,15 bruto z izplačilom neto. Pri vseh treh izplačilih je upoštevalo, da je tožena stranka dolžna plačati terjatev v roku 8 dni, vendar pod pogoji poenostavljene prisilne poravnave, potrjene s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju, št. St. 3319/2015 z dne 27. 11. 2015, pri čemer je ugotovilo vsebino te potrjene poenostavljene prisilne poravnave, ki je v tem, da je delež plačila terjatev upnikov 20 %, rok za plačilo terjatev je do 31. 12. 2019, terjatev pa se od 24. 7. 2015 do poteka roka za njihovo plačilo obrestuje po obrestni meri 0 %. Odločitev torej pomeni, da bo tožena stranka dolžna tožnici plačati dosojene zneske regresa po poteku roka iz prisilne poravnave, v 8 dneh. V kolikor torej pritožba meni, da bo morala odločitev glede plačila regresa izpolniti v roku 8 dni od pravnomočnosti sodbe, je takšno stališče nepravilno. Zato je v okviru preizkusa po uradni dolžnosti pritožbeno sodišče le še preverilo, ali je bilo pravilno uporabljeno materialno pravo ter pri tem ugotovilo, da je sodišče prve stopnje na podlagi 131. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013; ZDR-1) pravilno ugotovilo, da je tožnica upravičena do vtoževane odpravnine v višini 7.891,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 28. 1. 2015 dalje do plačila, saj je tožnica podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker so v letu 2014 plače zamujale za več kot 6 mesecev. Tožnica je tudi izpolnila vse obveznosti iz drugega odstavka 111. člena ZDR-1. Prav tako je sodišče pravilno prisodilo odškodnino v znesku 789,15 EUR bruto z izplačilom neto, pri čemer je pravna podlaga podana v tretjem odstavku 111. člena ZDR-1, torej gre za plačilo zaradi izgubljenega plačila za čas odpovednega roka, kar za en mesec znaša 789,15 EUR bruto z izplačilom neto. Prav tako je tožnica upravičena do izplačila regresa za letni dopust za leto 2014 v višini 789,15 EUR bruto z izplačilom neto, pri čemer je delodajalec dolžan izplačati regres za letni dopust najkasneje do 1. julija tekočega leta. V okviru preizkusa po uradni dolžnosti pritožbeno sodišče ugotavlja, da so bile terjatve tožnici pravilno prisojene, ob upoštevanju pravnomočne prisilne poravnave.

7. Ker niso podani pritožbeni razlogi, niti tisti, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).