Jedro

Pri odločanju o pravnem interesu osebe, ki zatrjuje, da bi morala biti udeležena v postopku kot stranska udeleženka, je treba s stopnjo verjetnosti izkazati, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravno varovanih pravic in pravnih koristi, ki so vezane na njeno nepremičnino.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Upravne enote Ljubljana, Izpostave Vič Rudnik, št. 3513-342/2002-41 z dne 13. 7. 2010 se odpravi ter se zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

Toženka je dolžna tožniku plačati 350 EUR stroškov tega postopka v 15 dneh od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Upravna enota Ljubljana, Izpostava Vič Rudnik, je kot prvostopenjski upravni organ z izpodbijanim sklepom ugodila predlogu A.A. (prizadeta stranka v tem upravnem sporu) za obnovo postopka, končanega z enotnim dovoljenjem za gradnjo št. 3513-30/2001 z dne 19. 12. 2001, s katerim je bilo tožniku izdano dovoljenje za prizidavo poslovno stanovanjskega objekta z nadstrešnico in pasažo ter spremembo namembnosti obstoječe delavnice za avtoelektriko v kuhinjo s prometno in komunalno ureditvijo na zemljiščih s parc. št. 1336/2 (sedaj 1336/9), 1336/4 in 1336/5 (sedaj 1336/7) – dostop, vse k.o. ... in dovolil obnovo postopka (1. točka izreka). Z 2. točko izreka je obnovo postopka dovolila v obsegu, da se prizadeta stranka vključi v postopek, s 3. točko izreka pa je zadržala izvršitev enotnega dovoljenja za gradnjo št. 3513-30/2001 z dne 19. 12. 2001. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da gre v zadevi za ponovno odločanje po tem, ko je Upravno sodišče RS s sodbo U 592/2007 z dne 27. 11. 2008 odpravilo sklep prvostopenjskega organa z dne 30. 11. 2006 in mu zadevo vrnilo v ponovni postopek. Z navedeno sodbo je sodišče ugotovilo, da je bilo glede pravočasnosti vloženega predloga v postopku odločanja uporabljeno napačno pravo. Veljavnost procesnih dejanj, kar vložitev predloga za obnovo postopka je, je mogoče presojati izključno po predpisih, ki se veljali v času oprave tega dejanja, torej na podlagi določil Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, v nadaljevanju ZUP/99), ki je veljal v času vložitve predloga za obnovo postopka, to je dne 16. 12. 2002. Le ta je glede pravočasnosti vložitve predloga za obnovo postopka v primeru obnovitvenega razloga iz 9. točke 260. člena ZUP, v 5. točki prvega odstavka 263. člena določil, da je predlog pravočasen, če je vložen v roku enega meseca od dne, ko je stranki bila vročena odločba, glede katere se obnova predlaga. Ne glede na to, ali se kot datum vročitve odločbe šteje 11. 12. 2002, ko je prizadeta stranka po njenih navedbah prejela kopijo odločbe, ali 13. 12. 2004, ko je bila njeni pooblaščenki vročena odločba, je predlog po oceni toženke pravočasen, saj je podan znotraj enomesečnega subjektivnega roka. Ker je prizadeta stranka lastnica parcele 1335/8, ki neposredno meji na parcelo 1336/4, na kateri se bodo izvajala dela, ki so predmet izpodbijanega gradbenega dovoljenja ter glede na minimalen odmik predmetne gradnje od parcele prizadete stranke, ki je razviden iz PGD, izkazuje pravni interes za sodelovanje v predmetnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Ker so izpolnjene predpostavke po 267. členu ZUP, je prvostopenjski upravni organ dovolil obnovo postopka.

Drugostopenjski upravni organ je pritrdil ugotovitvi prvostopenjskega upravnega organa, da je predlog za obnovo postopka z dne 16. 12. 2002 vložen pravočasno. Ker zemljišče prizadete stranke meji na parcelo št. 1336/4, na kateri so predvidena dela, ki so predmet izpodbijanega gradbenega dovoljenja, je prizadeta stranka upravičena oseba za vložitev predloga za obnovo postopka. Pri tem se je skliceval na sodno prakso, ki je izoblikovala jasno stališče, da imajo lastniki zemljišč, ki mejijo na zemljišče gradnje, položaj strank v postopkih izdaje teh dovoljenj, njihova udeležba pa temelji na varovanju njihovih stvarno pravnih upravičenj, ki jih izkazujejo z lastninsko pravico na nepremičninah, ki neposredno mejijo na zemljišča, na katerih se predvideva gradnja. Pritožbeno navedbo, da gradnja dela objekta v zadevi ni predvidena v neposredni bližini zemljišča parc. št. 1335/8, ki je v lasti prizadete stranke in da se gradnja ne nanaša na zemljišče parc. št. 1336/4 k.o. ..., zavrača in se pri tem sklicuje na grafični del lokacijske dokumentacije (LD 37344/A – list 6 – načrt predvidene rabe površin), iz katerega je razvidna izvedba določenega dela gradnje v neposredni bližini zemljišča v lasti prizadete stranke. Dodaja še, da statusa stranskega udeleženca ni mogoče enačiti z izpolnjevanjem pogojev podaje soglasja lastnika sosednje nepremičnine v določenem odmiku, če je takšno soglasje kot pogoj za gradnjo v določenem odmiku predpisano v prostorskem aktu.

Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in navaja, da je prizadeta stranka zamudila enomesečni subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka. Pri tem se sklicuje na 9. točko 260. člena ZUP, po kateri je možno obnovo predlagati le, če je izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 229. člena ZUP, torej le, če je stranski udeleženec za izdajo odločbe ni vedel oziroma iz okoliščin ni mogel sklepati, kdaj je bila odločba izdana. Vztraja, da je prizadeta stranka za izdajo gradbenega dovoljenja vedela oziroma je morala vedeti takoj, ko je investitor začel z gradbenimi deli, torej v februarju 2002, kar podrobneje obrazloži. Sprašuje se, ali je mogoče, da sta upravna organa odločila, ne da bi pridobila inšpekcijski spis in se prepričala o tem, kdaj je prizadeta stranka izvedela za možnost obstoja gradbenega dovoljenja. Meni, da je nujno upravnemu organu naložiti, da pribavi inšpekcijski spis. Prizadeta stranka tudi ni izkazala upravičenega pravnega interesa oziroma varstva svojih pravnih koristi. Ne glede na to, da v gradbenem dovoljenju piše, da sta parceli št. 1336/2 (danes 1336/9) in 1336/4 gradbeni parceli, stavba, za katero je bilo izdano predmetno gradbeno dovoljenje, ne stoji na parceli 1336/4, ampak na sosednji parceli 1336/2. Le ta pa ne meji na parcelo prizadete stranke. Na parceli 1336/4 delno leži starejši, že stoječi objekt, iz katerega se nadaljuje stavba iz gradbenega dovoljenja, vendar pa zaradi nevzporednih linij parcel in stavb nova stavba ne stoji več na parceli št. 1336/4. Kot izhaja iz lokacijske dokumentacije, torej stavba iz gradbenega dovoljenja ne stoji na parceli, ki meji na parcelo v lasti prizadete stranke, še več, stavba je od meje s parcelo prizadete stranke št. 1335/6 oddaljena med 7,5 in 5,5 m, za kar po takrat veljavnem odloku ni bilo potrebno soglasje. Zaključi, da prizadeta stranka nima pravno veljavnega interesa, da bi bila soudeležena v postopku za predmetno gradbeno dovoljenje, čeprav dovoljenje zajema njeni parceli sosednjo parcelo, saj gradbena dela oziroma stavba niso na sosednji parceli, ampak je njej sosednja parcela le vplivno območje, sama gradnja in stavba pa na njeno parcelo ne vplivajo. Poleg tega parcela prizadete stranke št. 1335/8 v naravi predstavlja vozno pot, širine okoli 5 m. Ne razume, kako bi gradbeno dovoljenje za stavbo lahko vplivalo na funkcijo ceste. Poleg tega iz ceste, ki teče po parceli 1335/8, niti ni mogoč dostop na parcelo št. 1336/4, saj ju loči jarek. Sprašuje se, kaj ima prizadeta stranka sploh od tega, da je soudeležena v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja. Pri tem dodaja še, da sta družini prizadete stranke in tožnika v dolgoletnih sporih, zato je tožnik prepričan, da prizadeta stranka skuša zlorabiti dejstvo, da je lastnica poti in ga ovirati pri njegovi gospodarski in drugi pobudi izkoriščanja nepremičnine. Koristi zase pa v tem postopku niti ne zasleduje, saj je ne more pričakovati.

Prizadeta stranka A.A. v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in med drugim navaja, da njena parcela meji na gradbeno parcelo, gradnja pa se izvaja tako, da je zid neposredno na meji. Brez dvoma sta kot gradbeni parceli navedeni parceli 1336/2 (1336/9) in 1335/4, zato so navedbe, da stavba ne stoji na parceli št. 1336/4, neresnične. V gradbenem dovoljenju je navedeno, da je odmik stavbe od parcele št. 1335/6 pet metrov, točno toliko pa je široka parcela št. 1335/8, last prizadete stranke. Parcela 1335/8 je v naravi res cesta, vendar to ne pomeni, da investitorju ni treba spoštovati odmika. Predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba je utemeljena.

Po določbi 267. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) mora organ, ki je pristojen za odločanje o predlogu za obnovo, preizkusiti, ali je predlog dovoljen, popoln in pravočasen, ali ga je podala upravičena oseba in ali je okoliščina, na katero se predlog opira, verjetno izkazana.

V obravnavanem primeru je sporno, ali je prizadeta stranka predmetni predlog za obnovo postopka vložila pravočasno, ali je upravičena oseba za njegovo vložitev in ali je okoliščino, na katero predlog opira, verjetno izkazala.

Prizadeta stranka je vložila predlog za obnovo postopka iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP, po kateri se postopek, končan z odločbo obnovi, če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku, ni bila dana možnost udeležbe v postopku. Po določbi 43. člena ZUP ima pravico udeleževati se postopka oseba, ki izkaže pravni interes. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. V postopku pa lahko takšna oseba varuje le svoje pravice in pravne koristi, ki so vezane na njeno nepremičnino. Zato je treba po prepričanju sodišča tudi pri odločanju o pravnem interesu osebe, ki zatrjuje, da bi morala biti udeležena v postopku kot stranska udeleženka, čeprav s stopnjo verjetnosti, izkazati, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravno varovanih pravic in pravnih koristi, ki so vezane na njeno nepremičnino.

Razlogov, iz katerih bi to izhajalo, pa izpodbijani sklep nima, temveč pravni interes prizadete stranke utemeljuje zgolj na dejstvu, da parcela prizadete stranke meji na parcelo, na kateri se bo izvajala gradnja ter na minimalnem odmiku predmetne gradnje od parcele prizadete stranke, ki pa ga ne utemelji. Pri tem niti ne ugotavlja, kakšen je odmik predmetne gradnje od parcele prizadete stranke, kakšna gradnja je na parceli, ki meji na parcelo prizadete stranke, z enotnim gradbenim dovoljenjem sploh predvidena in ne ugotavlja, ali je prizadeta stranka v predlogu za obnovo postopka sploh uveljavljala kakšne razloge, ki se nanašajo na varovanje njenih pravno varovanih pravic in pravnih koristi, ali pa je uveljavljala zgolj ugovore, ki se nanašajo na gradnjo v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem. Takšna gradnja pa je stvar inšpekcijskih postopkov, ki se vodijo po uradni dolžnosti in pridobljen status stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja na uvedbo in vodenje teh postopkov nima nobenega vpliva. Pri tem ni nepomembno tudi to, kaj v naravi predstavlja predmetno zemljišče prizadete stranke. Prav gotovo gradnja na sosednjem zemljišču drugače posega v pravno varovane pravice in pravne koristi lastnika zemljišča, na katerem stoji stanovanjska stavba s stanovalci, od lastnika zemljišča, ki je v naravi pot. Sodišče je zato tožbi na podlagi 2. odstavka 64. člena ZUS-1 ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo, saj so bila navedena dejstva v bistvenih točkah nepopolno ugotovljena, zato ga ni bilo mogoče preizkusiti. Sodišče toženko opozarja še na prakso Vrhovnega sodišča RS glede vprašanja uporabe 5. točke 1. odstavka 252. člena ZUP/86 (ki je identična s 5. točko 1. odstavka 263. člena ZUP, ki je veljal v času vložitve predloga za obnovo postopka), ki se je v času od izdaje sodbe opr. št. U 592/2007 poenotila in se razlikuje od stališča tega sodišča, zavzetega v navedeni sodbi. Taka praksa Vrhovnega sodišča RS izhaja med drugim iz sodbe X Ips 1548/2006 z dne 31. 3. 2010. Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu z določbo 3. odstavka 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07, v nadaljevanju Pravilnik). Zadeva je bila rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopala odvetniška družba, zato se mu priznajo stroški v višini 350 EUR.