Jedro

Odločitev temelji na ugotovitvi, da soglasja med staršema o tem, v katero osnovno šolo naj se njuna hči vpiše, ni. Otrok je zaradi tega ogrožen in je soglasje starša treba nadomestiti. Ker pa so podane okoliščine, ki podpirajo vpis otroka v osnovno šolo, za katero se zavzema mati, je treba nadomestiti soglasje očeta.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru nasprotne udeleženke ugodilo in sklep o začasni odredbi, s katero je nadomestilo soglasje matere za vpis mld. A. v Osnovno šolo X, razveljavilo ter po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, s katero je nadomestilo soglasje očeta za vpis mld. A. v Osnovno šolo Y.

2.Zoper odločitev se je pravočasno pritožil predlagatelj. Uveljavlja vse predvidene pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje in stroške postopka naloži v plačilo nasprotni udeleženki.

3.Izpodbijana odločitev pomeni prešolanje, je nezakonita in neizvršljiva. Otrok je glede na izdano začasno odredbo z dne 14. 2. 2024 že vpisan v Osnovno šolo X. Predloga za prešolanje hčerke ni bilo. Začasna odredba za zaščito otroka ni potrebna, ogrožanje in težka nadomestljiva škoda nista obrazloženi. Predlagatelj dopisa Mestne občine Ljubljana glede šolskega avtobusa ni prejel v izjavo. Ni jasno, zakaj ima stalno bivališče pri materi prednost pred začasnim bivališčem pri očetu. Sodišče dejanskega stanja ni popolno ugotovilo in materialnega prava ni pravilno uporabilo, ker otrok pri tej starosti v šolo ne hodi sam.

4.Nasprotna udeleženka se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev ter priglaša stroške pritožbenega postopka.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Izpodbijani sklep vsebuje zadostne in jasne razloge o vseh pravno odločilnih dejstvih, kar v celoti omogoča njegov preizkus. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje popolno ugotovilo in pravilno uporabilo materialno pravo. Odločitev temelji na ugotovitvi, da soglasja med staršema o tem, v katero osnovno šolo naj se njuna hči A. vpiše, ni. Otrok je zaradi tega ogrožen in je soglasje starša treba nadomestiti. Ker pa so podane okoliščine, ki podpirajo vpis otroka v osnovno šolo Y, za katero se zavzema mati, je treba nadomestiti soglasje očeta.

7.A. je rojena ... 2017 in bo jeseni začela obiskovati osnovno šolo. Predlagatelj zmotno meni, da izpodbijana odločitev pomeni prešolanje otroka in ni izvršljiva, saj za to ni razlogov oziroma ovir. Če je otrok ogrožen, ker mati ne da soglasja za vpis v Osnovno šolo X, ni razumljivo zatrjevanje pritožbe, da otrok ni ogrožen, ker oče ne da soglasja za vpis otroka v Osnovno šolo Y. V primeru, ko sodišče ugotovi, da je otrok ogrožen, pa mora v skladu s 161. členom Družinskega zakonika izdati začasno odredbo. Tako mora ravnati tudi v primeru, če predloga za izdajo začasne odredbe nima.

8.Deklica je zaupana v varstvo in vzgojo materi. Mati zato odloča tudi o dekličinih vprašanjih dnevnega življenja. Argumenti sodišča prve stopnje, zakaj je Osnovna šola Y primernejša od osnovne šole X, so jasni, življenjski in v celoti prepričajo. Dejstvo je, da ima na območju te osnovne šole deklica stalno prebivališče, v tem okolju je hodila tudi v vrtec, tu je zato njeno osnovno socialno okolje. Tehten je pri tem argument, da bo A. v primeru, če bo obiskovala Osnovno šolo X, za katero se zavzema oče, prikrajšana za tesnejšo socialno povezovanje z otroki, ki sicer živijo v njeni neposredni bližini. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno dalo prednost otrokovemu stalnemu bivališču in štelo, da je v večjo korist A., da se vpiše v Osnovno šolo Y, ki je na območju njenega stalnega bivališča.

9.Drži, kar poudarja predlagatelj, da bodo prevozi s šolskim avtobusom postali aktualni šele potem, ko bo A. starejša. Zato je okoliščina, ali je organiziran šolski prevoz za A. tudi v primeru, če bi obiskovala Osnovno šolo X, za sam vpis le dodaten argument, ki je vezan predvsem na otrokovo dolgoročno korist. Zanemarljiva pa tudi ni ugotovitev sodišča, ki je pritožba ne napada, da v kolikor bi A. obiskovala Osnovno šolo X s šolskim avtobusom, ki ga zagotavlja Osnovna šola Z, bi to pomenilo, da bi morala priti najmanj do 400 m oddaljene postaje na Ulici 9 (to je približno šest minut hoje), iti na avtobus do Osnovne šole Z, od tam pa zopet peš do Osnovne šole X (170 m oziroma približno dve minuti hoje) in obratno pot opraviti tudi za domov, kar pa v primeru obiskovanja Osnovne šole Y ne bo potrebno.

10.Povezano z vprašanjem šolskega avtobusa predlagatelju tudi ni bila kršena pravica do izjave, ker dopisa Mestne občine Ljubljana ni prejel v izjavo pred izdajo sklepa, saj se je nasprotna udeleženka nanj ustno sklicevala pred izdajo sklepa, predlagatelj pa je ob tem imel možnost, da se o njenih trditvah izjavi.

11.Pritožbeni očitki se tako izkažejo za neutemeljene. Ker tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1) pritožbeno sodišče v izpodbijanem delu sklepa sodišča prve stopnje ni našlo relevantnih napak, ga je v tem delu potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP -1).

V skladu s četrtim odstavkom 163. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP -1 je pritožbeno sodišče odločilo, da se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 161

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.