Jedro

Po 157. členu ZPP mora tožeča stranka povrniti toženi stranki stroške postopka, če tožena stranka ni dala povoda za tožbo in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo ali na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari. Tožnica utemeljeno uveljavlja, da toženca nista pripoznala zahtevka. Ker morata biti predpostavki iz 157. člena ZPP izpolnjeni kumulativno, za odločitev niti ni pomembno, ali sta toženca dala povod za tožbo. Za odločitev o stroških je treba uporabiti prvi odstavek 154. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v III. točki izreka spremeni tako, da se glasi: "Toženca sta solidarno dolžna tožnici v 15 dneh od prejema te odločbe povrniti stroške postopka v višini 701,84 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo."

II. Toženca sta solidarno dolžna tožnici v 15 dneh od prejema tega sklepa povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 152,66 EUR EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo zahtevku za ugotovitev prenehanja služnostnih pravic v breme parcele 869/5 k. o. ... (I. točka izreka), zavrnilo zahtevek za njihov izbris (II. točka izreka) in zavrnilo tožničino zahtevo za povrnitev stroškov postopka (III. točka izreka).

2. Tožnica v pritožbi zoper odločitev o stroških postopka predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in odločitev spremeni tako, da sta ji toženca dolžna solidarno povrniti stroške postopka.

Toženca sta v odgovoru na tožbo navedla, da do sporazuma ni prišlo zaradi tožničinih neupravičenih zahtev, a jih nista konkretizirala. Več od nasprotovanja tej trditvi tožnica ni mogla storiti. V okviru mediacijskega postopka in poravnalnega naroka je bilo govora o dogovoru, ki je vključeval tudi postavitev ograje, a ta dva postopka nista bila uspešna. Odločitev sodišča ne bi smela temeljiti na dogajanju v okviru poravnavanja. Ne drži niti, da sta toženca zahtevek pripoznala. Vložila sta celo nasprotno tožbo. Iz njunih navedb izhaja le, da ni bilo sporno dejansko stanje, strinjanje tožencev v zaključni besedi pa je bilo dano potem, ko sta se spustila v obravnavanje.

3. Toženca v odgovoru na pritožbo navajata, da tožnici ne priznavata stroškov postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Odločitev o zavrnitvi tožničinega predloga za povrnitev stroškov temelji na ugotovitvi, da toženca nista dala povoda za tožbo in je zato podan položaj iz 157. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

6. Po 157. členu ZPP mora tožeča stranka povrniti toženi stranki stroške postopka, če tožena stranka ni dala povoda za tožbo in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo ali na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari.

7. Tožnica utemeljeno uveljavlja, da toženca nista pripoznala zahtevka. Ker morata biti predpostavki iz 157. člena ZPP izpolnjeni kumulativno,1 za odločitev niti ni pomembno, ali sta toženca dala povod za tožbo.

8. Za odločitev o stroških je treba uporabiti prvi odstavek 154. člena ZPP. Ker je tožnica z zahtevkom uspela, je upravičena do povrnitve potrebnih stroškov postopka. Ti znašajo 701,84 EUR, in sicer 300 točk za sestavo tožbe, 300 točk za prvo pripravljalno vlogo, 300 točk za zastopanje na naroku, za odsotnost iz pisarne 2 x 20 točk, 2 % materialnih stroškov (18,8 točk) in 22 % DDV. Stroški za pregled listin so vključeni v strošek za pripravo vlog in zastopanje na naroku; urnina nima podlage v 6. členu Odvetniške tarife; pripravljalni narok in narok sta bila opravljena hkrati, tako da gre tožnici le 300 točk; potni stroški niso izkazani.

9. Po navedenem je pritožbeno sodišče tožničini pritožbi ugodilo in odločitev o stroških spremenilo tako, da sta ji toženca dolžna solidarno povrniti stroške, potrebne za pravdo, v znesku, navedenem v izreku (3. točka 365. člena ZPP).

10. Ker je tožnica s pritožbo uspela, sta ji toženca dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka. Ti znašajo 152,66 EUR (100 točk za vložitev pritožbe po 2. točki tar. št. 21 OT, 2 % materialnih stroškov, 22 % DDV, sodna taksa za pritožbo v znesku 78 EUR).

11. Odločitev o obveznosti plačila zakonskih zamudnih obresti temelji na 299. in 378. členu Obligacijskega zakonika.

1 Tako tudi N. Betetto, v: L. Ude, A. Galič (red.), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV založba in Uradni list RS, Ljubljana, 2006, str. 44.