Jedro

Revizija je vložena v nasprotju z 3. in 4. odstavkom 86. člena ZPP, ki izrecno določa, da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi pravdna dejanja opravlja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, oziroma sama le, če ima opravljen pravniški državni izpit. Ker takšno dejansko procesno stanje v predmetni zadevi ni podano, je revizija z izpodbijanim sklepom na temelju 1. odstavka 91. člena ZPP zakonito zavržena.

Izrek

Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu (I. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo revizijo zoper sodbo Psp 182/2018 z dne 14. 6. 2018, ker ni vložena po odvetniku, niti ni izkazano, da bi imel tožnik pravniški državni izpit (I. tč. izreka). Zavrglo je tudi predlog za oprostitev plačila sodnih taks, saj taksna obveznost zaradi zavrženja revizije sploh ni nastala (II. tč. izreka).

2. Pritožnik po vsebini izpodbija I. točko izreka sklepa zaradi nepravilno uporabljenega prava. Meni, da sklep ni zakonit, ker je v nasprotju z normami obnašanja in je rezultat iskanja lukenj v zakonu. Sodišče bi ga moralo pozvati, da nepopolno ali nepravilno vlogo popravi. Zmotno naj bi razlogovalo tudi, da tožbeni zahtevek ni večji od 40.000,00 EUR, saj je k znesku 28.340,00 EUR potrebno prišteti še 18.540,00 EUR zamudnih obresti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost prvostopenjskega sklepa, ki je izdan ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem pravu. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP) na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. V izpodbijani I. točki izreka je sklep utemeljen z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, zato je na pritožnikovo izvajanje potrebno dodati le še naslednje.

5. Za rešitev pritožbe je edino odločilno, da uveljavljeno izredno pravno sredstvo ni bilo vloženo po kvalificiranem pooblaščencu, torej odvetniku, niti ni izkazano, da bi imel tožnik opravljen pravniški državni izpit. Revizija je vložena v nasprotju z 3. in 4. odstavkom 86. člena ZPP, ki izrecno določa, da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi pravdna dejanja opravlja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, oziroma sama le, če ima opravljen pravniški državni izpit. Ker takšno dejansko procesno stanje v predmetni zadevi zagotovo ni podano, je revizija z izpodbijanim sklepom na temelju 1. odstavka 91. člena ZPP zakonito zavržena.

6. Pritožnikovo stališče, da je sklep izdan v nasprotju z običajnimi normami obnašanja, oz. da naj bi bil le rezultat iskanja lukenj v zakonu, je zmotno in zato ne pogojuje drugačne odločitve od izpodbijane. Enako velja za pričakovanje, da bi moral biti pozvan na popravo in dopolnitev vloge, saj za takšno postopanje v primeru, ko je sodni spor že pravnomočno zaključen, ni nobene zakonske podlage. Poleg tega, da zakon takšne možnosti ne določa, je odprava pomanjkljivosti tudi pojmovno nemogoča. Revizije, ki jo je vložila stranka sama, ni mogoče "spremeniti" v revizijo, vloženo po odvetniku.2 Končno je pravno povsem irelevantno zatrjevanje višje vrednosti predmeta spora, ki da presega 40.000,00 EUR, saj zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti vloženo izredno pravno sredstvo po vsebini sploh ne more biti obravnavano.

7. Zaradi obrazloženega je potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na podlagi 2. odstavka 365. člena ZPP potrditi sklep sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Takšno stališče je Vrhovno sodišče RS zavzelo že v sklepu III Ips 139/2006 z dne 23. 1. 2007.