Jedro

Sodišče prve stopnje mora pri odločitvi o povrnitvi stroškov uporabiti na dan odločitve veljavno vrednost točke po Odvetniški tarifi.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se odločitev o stroških (točka III. izreka) spremeni tako, da se tožeči stranki naloži, da je dolžna povrniti toženi stranki poleg že pravnomočno prisojenega zneska 116.534,00 SIT še 47.196,00 SIT ter ji povrniti tudi stroške pritožbenega postopka v znesku 19.899,00 SIT, vse v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke kot tudi njen predlog za izdajo začasne odredbe (tč. I. in II. izreka). Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna povrniti toženi stranki njene pravdne stroške v znesku 116.534,00 SIT (tč. III. izreka). Proti odločitvi o stroških sodišča prve stopnje se je pritožila tožena stranka zaradi napačne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu tako spremeni, da tožniku naloži plačati tožencu pravdne stroške še v nadaljnjem znesku 54.188,00 SIT ter mu povrniti stroške pritožbenega postopka. Toženec je predložil specificiran stroškovnik, v okviru katerega so vse postavke bile popravljene in so tudi v skladu s tarifno številko 13/2 ter v skladu z določbami člena 13. Odvetniške tarife. Prav tako so potni stroški obračunani v skladu s 5. odst. 14. čl. Odvetniške tarife, izdatek za sodno takso za odgovor na tožbo pa je priglašen v skladu s 6. odst. 7. čl. Zakona o sodnih taksah. Po mnenju toženca so materialni izdatki priglašeni v utemeljenem znesku, to je v višini 15.150,00 SIT, odvetniške storitve pa v skupnem znesku 1780 točk. V času odločanja prvostopnega sodišča je že veljala vrednost točke v znesku 87,40 SIT (Ur. list RS št. 62/98, veljavnost točke od 12.9.1998). Zato bi sodišče moralo odmeriti stroške v breme tožnika v skupnem znesku 170.722,00 SIT in ne le v višini 116.534,00 SIT. Sodišče prve stopnje je očitno zmnožilo število točk z njihovo vrednostjo po kriteriju, ki pa je veljal pred 11.9.1998, ali pa je neupravičeno zavrnilo priznanje stroškov v nekaterih delih, kakor so bili priglašeni. Pritožba je utemeljena. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je sodišče prve stopnje o pravdnih stroških odločilo na podlagi 1. odst. 154. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Ker je tožnik v pravdi popolnoma propadel, je dolžan tožencu povrniti njegove pravdne stroške, ki obsegajo stroške nagrade toženčevega pooblaščenca in stroške plačila sodnih taks, sodišče pa jih je odmerilo v skladu z veljavno odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah po predloženem stroškovniku. Iz odmere stroškov tožene stranke na navedenem stroškovniku pa izhaja, da je sodišče prve stopnje priznalo toženi stranki kot njene potrebne stroške vse priglašene materialne stroške v skupnem znesku 15.150,00 SIT, kot zatrjuje tudi pritožba, ter 1460 točk za stroške toženčevega pooblaščenca. Od teh priglašenih stroškov je priznalo vse, razen trikrat po 80 točk, skupno torej 240 točk za odsotnost iz pisarne toženčevega pooblaščenca, ko se je udeležil glavnih obravnav dne 14.7.1997, 7.10.1997 in 26.5.1998. Te priglašene stroške pa je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo, saj gre po 5. čl. Odvetniške tarife pooblaščencu stranke - odvetniku povračilo za čas odsotnosti med potovanji, po 3. odst. 13. čl. Odvetniške tarife pa gre za odvetniku za odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko za vsake začete pol ure 20 točk. Sedež odvetniške pisarne pooblaščenca tožene stranke je v Ljubljani, torej se je vozil na obravnave z osebnim avtomobilom iz Ljubljane v Kranj, kjer je sedež sodišča prve stopnje. Za to pot je potrebno vsekakor več kot pol ure v eno smer, skupno torej gre pooblaščencu tožene stranke za vsako obravnavo po 80 točk, za tri obravnave torej 240 točk. Pritožba ima prav, ko trdi, da je v času zadnje glavne obravnave oziroma izdaje izpodbijanega sklepa že veljala nova vrednost točke v znesku 87,40 SIT, skupno je pooblaščenec tožene stranke za svoje storitve prijavil 1700 točk in ne 1780 točk, kot napačno navaja v pritožbi. To pomeni, da ob navedeni vrednosti točke znaša njegova nagrada 148.580,00 SIT, ko pa temu znesku prištejemo še omenjenih 15.150,00 SIT za materialne stroške, to skupno znese 163.730,00 SIT. Ker je sodišče prve stopnje priznalo le 116.534,00 SIT, to pomeni, da mora tožeča stranka toženi stranki poleg že pravnomočno prisojenih stroškov plačati še znesek 47.196,00 SIT. Tožena stranka je s pritožbo uspela, zato ji mora po načelu uspeha v pravdi, ki velja tudi v pritožbenem postopku (1. odst. 154. čl. ZPP) tožeča stranka povrniti tudi stroške pritožbenega postopka, ki jih je sodišče prve stopnje v skladu z Odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah odmerilo na 19.899,00 SIT. Za stroške pooblaščenca za vložitev pritožbe je priznalo 125 točk, za poročilo stranki 10 točk skupno torej 135 točk, kar ob vrednosti točke 87,40 SIT znese 11.799,00 SIT. Temu je prištelo še stroške za sodno takso v znesku 8.100,00 SIT, skupno torej 19.899,00 SIT. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno utemeljeni pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijani sklep ustrezno spremenilo, kot izhaja iz izreka in obrazložitve tega sklepa.