Jedro

Res je, da je bil zaradi neizpolnjevanja tehničnih pogojev ustavljen postopek verifikacije varovanega oddelka, a to na samo vsebino varovanja oz. storitev predlagatelja direktno ne vpliva. Da bi se v tem delu lahko preizkusil sklep, bi moralo sodišče prve stopnje navesti konkretne okoliščine, ki so sedaj drugačne, kot so bile pred enim letom.

Končno prvi odstavek 8. člena ZNP-1 (ki se v tej zadevi uporablja v povezavi s 30. členom ZDZdr) določa, da sodišče odloči po obravnavi na naroku, če zakon ne določa drugače. In v tem primeru ZDZdr ne odloča drugače - ni uzakonjeno, da bi se predmetni postopek opravil brez naroka in brez zaslišanja nasprotne udeleženke, kot je napačno postopalo sodišče v tem postopku.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne v sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se nasprotna udeleženka sprejme v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda A. d. o. o., za čas enega leta od dneva sprejema, ko se na oddelku sproti mesto.

2.V pravočasni pritožbi sin nasprotne udeleženke opozarja, da sprejeta odločitev ni v dobrobit nasprotne udeleženke. V Domu za starejše občane B. se počuti zelo dobro, ima odlične odnose z osebjem in sostanovalci, kar ji nudi potrebno čustveno podporo in stabilnost. Premestitev bi ogrozila njeno socialno mrežo in povečala tveganje za poslabšanje njenega psihičnega stanja. Sedanja lokacija ji omogoča redne stike s prijateljicami, ki jih še prepozna in z njimi komunicira, kar je pomembno za njeno duševno zdravje in dobro počutje. Bistven je stik z družino, B. omogoča redne stike z njenimi družinskimi člani, premestitev v A. d. o. o. bi zaradi oddaljenosti močno zmanjšala pogostost obiskov, kar bi negativno vplivalo na njeno duševno zdravje in povzročilo hitrejše nazadovanje njenega stanja. Premestitev iz trenutnega doma v A. d. o. o. bi bila s človeškega vidika nesmiselna in neprimerna.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno kakšno varovanje potrebuje nasprotna udeleženka. V predlogu je zapisano, da bi lahko nasprotna udeleženka zaradi svojega zdravstvenega stanja ogrozila svoje življenje ali življenje drugih, ali pa huje ogrozila zdravje sebe ali drugih, konkretneje to ni pojasnjeno. Izvedenec je sicer pojasnil zdravstveno stanje nasprotne udeleženke, kar je sodišče povzelo v sklep, ni pa iz njega razvidno kakšno varovanje potrebuje nasprotna udeleženka: ali zadošča zgolj 24 urna pomoč pri hranjenju, oblačenju, ali pa je begajoča, kar zahteva bolj intenzivno varstvo. Nadalje iz sklepa ni razvidno, kaj konkretno se je na strani predlagatelja glede nudenja varstva spremenilo od namestitve nasprotne udeleženke pri predlagatelju v februarju 2024. Res je, da je bil zaradi neizpolnjevanja tehničnih pogojev ustavljen postopek verifikacije varovanega oddelka, a to na samo vsebino varovanja oz. storitev predlagatelja direktno ne vpliva. Da bi se v tem delu lahko preizkusil sklep, bi moralo sodišče prve stopnje navesti konkretne okoliščine, ki so sedaj drugačne, kot so bile pred enim letom. Oboje navedeno onemogoča preizkus sklepa, zato je podana postopkovna kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku1 (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku2 (v nadaljevanju: ZNP-1) ter 30. členom Zakona o duševnem zdravju3 (v nadaljevanju: ZDZdr).

5.ZDZdr v 79. členu določa, da v postopku odločanja o sprejemu in premestitvi v varovani oddelek na podlagi sklepa sodišča sodišče pri določitvi socialno varstvenega zavoda upošteva želje in osebne okoliščine osebe ter morebitni predlog najbližje osebe. Iz sklepa ni razvidno, da bi sodišče upoštevalo mnenje sina nasprotne udeleženke, ki se je strinjal, da ostane v Domu starejših občanov B. (uradni zaznamek na list št. 17), prav tako se sodišče do tako izraženega mnenja ni opredelilo.

6.Končno prvi odstavek 8. člena ZNP-1 (ki se v tej zadevi uporablja v povezavi s 30. členom ZDZdr) določa, da sodišče odloči po obravnavi na naroku, če zakon ne določa drugače. In v tem primeru ZDZdr ne odloča drugače - ni uzakonjeno, da bi se predmetni postopek opravil brez naroka in brez zaslišanja nasprotne udeleženke, kot je napačno postopalo sodišče v tem postopku.

7.Vse to je terjalo razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje (tretji točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 30. členom ZDZdr), saj pritožbeno sodišče ugotovljene procesne kršitve ni moglo odpraviti samo. Če bi jo, bi moralo namreč na pritožbeni stopnji izvesti praktično celoten dokazni postopek in ne samo njegove dopolnitve. Po opravljenem tehtanju po strogem testu sorazmernosti med pravico do pritožbe, ki je v našem pravnem redu zagotovljena v 25. členu Ustave RS, in pravico do učinkovitega sodnega varstva po 23. členu Ustave in 6. členu EKČP pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi dokončno sojenje pred sodiščem druge stopnje nesorazmerno poseglo v pravico udeležencev postopka do pravnega sredstva.

8.Sodišče prve stopnje naj v ponovljenem postopku ugotovi okoliščine glede ogrožanja življenja nasprotne udeleženke ali življenja drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, prav tako naj ugotovi obseg varovanja, ki ga potrebuje nasprotna udeleženka, potem pa naj presodi, ali ji takšno varovanje lahko še vedno, kot v zadnjem letu, nudi dosedanji dom, kljub temu, da ne izpolnjuje tehničnih pogojev za verifikacijo varovanega oddelka. Če ji takega varstva ne more nuditi, naj sodišče prve stopnje upošteva smiselne pripombe sina nasprotne udeleženke in pretehta možnosti za namestitev nasprotne udeleženke v katerem od bližjih domov (A. d. o. o. je od bivališča nasprotne udeleženke in njene družine oddaljen skoraj 1 uro in pol vožnje).

-------------------------------

1Uradni list RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.

2Uradni list RS, št. 16/2019.

3Uradni list RS, št. 77/2008, s spremembami in dopolnitvami.

Zveza:

Zakon o duševnem zdravju (2008) - ZDZdr - člen 30, 79 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 8, 8/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.