Jedro

Etažni lastniki lahko odločajo s podpisovanjem listine, na kateri je zapisan predlog sklepov (prvi odstavek 34. člena SZ-1). Zakonske skladnosti njenega ravnanja ne omaja dejstvo, da je šlo v bistvu za potrditev sklepa nadzornega odbora, saj je bila navedena listina (odločitev nadzornega odbora) v odnosu do etažnih lastnikov kljub temu zgolj predlog sklepa (glasovanje „za“ ali „proti“). Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je bil sklep sprejet z več kot polovico solastniških deležev.

Posli vzdrževanja večstanovanjske stavbe (ki spadajo med posle rednega upravljanja) po SZ-1 so sklepanje in izvrševanje poslov, ki so potrebni za to, da se ohranjajo pogoji za bivanje in osnovni namen večstanovanjske stavbe kot celote. Za posle vzdrževanja večstanovanjske stavbe se med drugim štejejo dela in storitve za zagotavljanje predpisanih ukrepov varstva pred požarom ter drugih ukrepov za zaščito in reševanje. Nesporno je, da je bil sporni zid zgrajen z namenom zaščite pred poplavami, ker je bila stavba pred tem že poplavljena. Ne drži, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do toženčevega ugovora, da je zid postavljen na tujem zemljišču. V 13. točki obrazložitve je pojasnilo, da se v tem postopku ne odloča o lastništvu parapetnega zidu, temveč o tem, ali so stroške njegove postavitve in ostale investicije v sklopu protipoplavne zaščite dolžni nositi etažni lastniki stavbe, za potrebe katere je bil zid zgrajen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo tožencu naložilo, da tožnici plača 59,58 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 12. 2019 dalje do plačila ter izvršilne stroške v višini 74,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 1. 2020 dalje do plačila (I. točka izreka). Naložilo mu je še, da mora tožnici povrniti pravdne stroške v znesku 455,66 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se zaradi kršitve določb materialnega prava in kršitev določb postopka pritožuje toženec. Predlaga, da Višje sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje prvostopnemu sodišču. Priglaša stroške. Navaja, da je sodišče zaradi nepopolno in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja napačno uporabilo materialno pravo, obrazložitev izpodbijane sodbe pa je tako pomanjkljiva, da odločitve dejansko sploh ni možno preizkusiti. Sodišče prve stopnje ni navedlo, katere dokaze konkretno je izvedlo in katere zavrnilo, saj jih ni naštelo, svoje odločitve pa tudi ni obrazložilo. Tožnica v spis ni predložila 33-stranskega slikovnega in pisnega dokumenta, ki ga je pripravil A. A., sodišče pa se nanj vseeno sklicuje. Prav tako tožnica ni predložila nobenega dokazila, da je A. A. strokovnjak na področju protipoplavne varnosti, pa je sodišče tej trditvi kljub temu sledilo. Sodišče je s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka, tožbeni zahtevek pa je nesklepčen. Toženec vsebine listin ni priznal, temveč jo je celo izrecno prerekal. Toženec v nadaljevanju pojasnjuje, zakaj postavitev parapetnega zidu ne spada v posel rednega upravljanja. Poplava dne 22. 10. 2017, ko je zalilo stavbo, je edini škodni dogodek, pa še ta ni izviral iz sfere stavbe. Iz elektronskega sporočila z dne 11. 12. 2017, ki ga je v spis priložil toženec, izhaja, da je tožnico opozoril, da je objekt poplavilo zaradi okoliške infrastrukture in ne zaradi neustrezne gradnje objekta, zato bi se morala zadeva reševati pri izvoru problema (z ustrezno sanacijo okoliške infrastrukture). Tega se je očitno zavedala tudi občina, ki je pripravila strategijo izboljšave protipoplavne zaščite. Izgradnja parapetnega zidu tako nikakor ni predstavljala ukrepa za zaščito in reševanje, zato ne gre za posel rednega upravljanja in bi tožnica za izvedbo posla potrebovala soglasje več kot treh četrtin etažnih lastnikov. To izhaja tudi iz mnenja vodje oddelka za stanovanja na Ministrstvu za okolje in prostor, do katerega se sodišče prve stopnje sploh ni opredelilo. Postavitev parapetnega zidu ni bistvena za vzdrževanje večstanovanjske stavbe, temveč gre za izboljšavo, ki več kot očitno spreminja zunanji videz objekta. Tožnica ni dokazala niti, da je v resnici pridobila soglasje etažnih lastnikov, katerih deleži presegajo 50 % vseh deležev. Ni predložila nobenega dokaza, da so etažni lastniki, katerih deleži presegajo polovico vseh deležev, v resnici soglašali z izgradnjo parapetnega zidu na tujem zemljišču, da so imeli možnost izbirati med tremi ponudbami in da so bili v resnici seznanjeni z vsebino ponudb. Sodišče je nekritično sledilo tožničinim navedbam. Sodišče ni izvedlo vseh predlaganih dokazov, čeprav je najmanj dokaz z zaslišanjem strank in že v ugovoru zoper sklep o izvršbi predlaganih prič nujen za dokazovanje trditev. Sodišče ni zavzelo nobenega stališča glede toženčevega ugovora, da izgradnja zidu na tujem zemljišču ne more biti posel rednega upravljanja in da je šlo za poslovodstvo brez naročila. Toženec nazadnje izpodbija tudi odločitev v delu, ki se nanaša na stroške postopka. V postopku sicer ni bil zastopan po odvetniku, je pa plačal sodno takso za ugovor zoper sklep o izvršbi in bi ga moralo sodišče kot prava neuko stranko opozoriti na možnost priglasitve teh stroškov. Glede na to, da je tožnica delno umaknila tožbo, bi moralo sodišče vsaj v tem delu upoštevati stroškovno posledico umika za tožnico.

3. Tožnica na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavanem sporu se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR, zato gre za spor majhne vrednosti (prvi odstavek 433. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V postopkih v sporih majhne vrednosti sta poudarjeni načeli pospešitve in ekonomičnosti postopka (450. člen ZPP). Zato je omejeno navajanje dejstev in dokazov (451. in 453. člena ZPP), lahko tudi obseg dokazovanja (drugi odstavek 450. člena ZPP), omejena pa je tudi možnost uveljavljanja pritožbenih razlogov, in sicer prvostopenjske sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in relativnih bistvenih kršitev postopka iz prvega odstavka 338. člena ZPP (prvi odstavek 458. člena ZPP). Pritožbeno sodišče zato na pritožbene navedbe, ki v resnici izpodbijajo ugotovljeno dejansko stanje, ne bo odgovarjalo.

6. Iz ugotovljenega dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje, na katerega je pritožbeno sodišče vezano, izhaja: - da je tožnica v imenu etažnih lastnikov oz. nadzornega odbora pridobila tri ponudbe za projekt z nazivom „protipoplavni ukrepi: parapetni zid in protipoplavna zaščita na ploščadi“, - da je dne 6. 12. 2017 ponudbe obravnaval nadzorni odbor večstanovanjske stavbe ob prisotnosti treh predstavnikov tožnice, - da je bil najcenejši ponudnik B., - da je tožnica etažnim lastnikom poslala listino, ki je obsegala navodilo o glasovanju s predlaganim sklepom, katerega vsebina je bila, da etažni lastniki soglašajo s ponudbo B. z dne 4. 12. 2017 v znesku 8.330,00 EUR z DDV za izdelavo AB parapetnega zidu višine cca 40 cm in izdelavo protipoplavne zaščite na ploščadi pred objektom, - da so bila dela izvedena, - da je izvajalec tožnici izstavil račun za stroške izdelave AB parapetnega zidu in sanacijo kanalizacijskih jaškov ter račun za interventno sanacijo prezračevalnih kanalov pod stropom v kleti objekta, tožnica pa je oba zneska razdelila med etažne lastnike glede na njihove solastninske deleže. 7. Sodišče druge stopnje uvodoma soglaša s stališčem prvostopenjskega sodišča, da opisano ravnanje tožnice ne nasprotuje določbam Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1) in Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb (v nadaljevanju Pravilnik). Etažni lastniki lahko odločajo s podpisovanjem listine, na kateri je zapisan predlog sklepov (prvi odstavek 34. člena SZ-1). Zakonske skladnosti njenega ravnanja ne omaja dejstvo, da je šlo v bistvu za potrditev sklepa nadzornega odbora, saj je bila navedena listina (odločitev nadzornega odbora) v odnosu do etažnih lastnikov kljub temu zgolj predlog sklepa (glasovanje „za“ ali „proti“). Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je bil sklep sprejet z več kot polovico solastniških deležev, nasprotne trditve toženca pa so v pritožbeni fazi nedovoljene in neupoštevne. Sodišče druge stopnje kljub temu pripominja, da toženec v postopku temu dejstvu sploh ni obrazloženo ugovarjal (ugovarjal je le pravilnosti načina sprejemanja sklepa in zahtevanemu deležu).

8. Obrazložitev sodišča prve stopnje je res precej skopa. Vendar pa ne drži, da njegove odločitve ni mogoče preizkusiti. Glede zavrnitve dokazov je sodišče zapisalo, da je vpogledalo v celotno listinsko dokumentacijo v spisu, izvedbo (vseh) drugih predlaganih dokazov pa je zavrnilo, ker je presodilo, da so izvedeni dokazi zadoščali za vsebinsko odločitev o stvari. Ni potrebno, da bi dokaze še posamično naštelo. Postopek v sporih majhne vrednosti poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj (prvi odstavek 450. člena ZPP), toženec pa izvedbe naroka ni zahteval (drugi odstavek 454. člena ZPP). Ne drži pritožbena navedba, da je prvostopenjsko sodišče odločitev oprlo na dokaze, ki jih v spisu ni. Sodišče prve stopnje je poročilo A. A. in dejstvo, da je A. A. strokovnjak za protipoplavne ukrepe, navedlo le v povzetku tožničinih trditev (v 6. točki obrazložitve), svoje odločitve pa nanju ni oprlo.

9. Posli vzdrževanja večstanovanjske stavbe (ki spadajo med posle rednega upravljanja) po SZ-1 so sklepanje in izvrševanje poslov, ki so potrebni za to, da se ohranjajo pogoji za bivanje in osnovni namen večstanovanjske stavbe kot celote. Za posle vzdrževanja večstanovanjske stavbe se med drugim štejejo dela in storitve za zagotavljanje predpisanih ukrepov varstva pred požarom ter drugih ukrepov za zaščito in reševanje. Nesporno je, da je bil sporni zid zgrajen z namenom zaščite pred poplavami, ker je bila stavba pred tem že poplavljena. Ne drži, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do toženčevega ugovora, da je zid postavljen na tujem zemljišču. V 13. točki obrazložitve je pojasnilo, da se v tem postopku ne odloča o lastništvu parapetnega zidu, temveč o tem, ali so stroške njegove postavitve in ostale investicije v sklopu protipoplavne zaščite dolžni nositi etažni lastniki stavbe, za potrebe katere je bil zid zgrajen. Tudi po presoji pritožbenega sodišča dejstvo, da je parapetni zid zgrajen na zemljišču, ki je v lasti tretje osebe, ne vpliva na to, ali gre za posel rednega upravljanja. Čeprav zid stoji na tujem zemljišču, je nesporno namenjen (tudi) zaščiti stavbe, katere etažni lastnik je toženec. Kot tak pa pomeni posel rednega upravljanja. Zato je materialnopravno pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je štelo, da je bila odločitev o njegovi gradnji sprejeta z zadostno večino.

10. Neutemeljena je tudi pritožba zoper stroškovni del izpodbijane odločbe. Zmotno je toženčevo prepričanje, da bi ga moralo sodišče prve stopnje kot prava neuko stranko pozvati k priglasitvi stroškov. Sicer pa v postopku ni uspel, zato do povrnitve stroškov, ki so mu nastali (sodna taksa za ugovor zoper sklep o izvršbi), po prvem odstavku 154. člena ZPP ni upravičen. Prav tako ne drži, da bi moralo sodišče v stroškovnem delu upoštevati delni umik tožbe, saj je tožnica tožbo delno umaknila takoj po prejetem delnem plačilu (prvi odstavek 158. člena ZPP).

11. Glede na navedeno je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožbene navedbe pa neutemeljene. Ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni ugotovilo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Toženec s pritožbo ni uspel, zato sam krije pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).