Jedro

Sklep o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe ne vsebuje vsebinske odločitve o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka sama nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota Koper, je s sklepom številka 06122-3161/2018-34 z dne 5. 4. 2019 zavrnil predlog tožeče stranke (v nadaljevanju: tožnika) kot inšpekcijskega zavezanca za odlog izvršbe odločbe št. 06122-3161/2018-15 z dne 7. 11. 2018, pričete s sklepom o dovolitvi izvršbe št. 06122-3161/2018-32 z dne 15. 3. 2019. 2. Tožnik je zoper prvostopenjsko odločbo vložil pritožbo, ki jo je Ministrstvo za okolje in prostor z odločbo številka 0612-230/2018 z dne 17. 7. 2019 zavrnilo, pod 2. točko izreka pa odločilo, da stroškov postopka ni.

3. Iz pravnega pouka drugostopenjske odločbe izhaja, da zoper to odločbo v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, niti ni dovoljeno sprožiti upravnega spora.

4. Tožnik je dne 6. 9. 2019 vložil tožbo, s katero predlaga, da se odločba tožene stranke številka 0612-230/2018 z dne 17. 7. 2019 o zavrnitvi pritožbe tožeče stranke zoper sklep gradbenega inšpektorja RS za okolje, Območne enote Koper, št. 06122-3161/2018-43 z dne 5. 4. 2019 razveljavi in se zadeva vrne v ponovno odločanje. Predlaga tudi, da sodišče toženi stranki naloži povrnitev stroškov tega postopka.

5. Tožena stranka je dne 12. 11. 2019 sodišču posredovala upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

**K I. točki izreka**

6. Tožba ni dovoljena.

7. V skladu s 36. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da je podan kateri od razlogov iz 1. do 8. točke prvega odstavka navedenega člena. Na te razloge mora, kot določa drugi odstavek 36. člena ZUS-1, sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka.

8. Sodišče uvodoma pojasnjuje, da je upravni spor zoper drugostopenjski upravni akt dopusten samo v primeru, ko je pritožbeni organ v pritožbenem postopku vsebinsko spremenil odločitev prvostopenjskega organa in sam odločil o strankini pravici, obveznosti ali pravni koristi. Odločba drugostopenjskega organa, s katero ta zavrne pritožbo in vsebinsko ne poseže v odločitev prvostopenjskega organa, namreč ni odločitev o materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke, ampak odločitev o neutemeljenosti pravnega sredstva. Takšna odločba zato ni predmet izpodbijanja v upravnem sporu.1

9. Sodišče nadalje ugotavlja, da po ustaljeni sodni praksi2 sklep o odlogu izvršbe oziroma o zavrnitvi predloga o odlogu izvršbe ni upravni akt. 10. V skladu z drugim odstavkom 2. člena ZUS-1 je upravni akt upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta.

11. V upravnem postopku se s sklepi odloča le o vprašanjih, ki se tičejo postopka oziroma vprašanjih, ki se kot postranska pojavijo v zvezi z izvedbo postopka in se o njih ne odloča z odločbo (226. člen Zakona o splošnem upravnem postopku; v nadaljevanju: ZUP).

12. Po presoji sodišča sklep o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe ne vsebuje vsebinske odločitve o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. Odločitev o tožnikovi obveznosti je namreč vsebovala odločba Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote Koper, številka 06122-3161/2018-15 z dne 7. 11. 2018, s katero je bilo tožniku kot inšpekcijskemu zavezancu naloženo, da mora takoj po vročitvi odločbe ustaviti gradnjo nepremičnine in vzpostaviti prejšnje stanje, kot je podrobneje opisano v navedeni odločbi. Ker pa tožnik naložene mu obveznosti v danem roku ni izpolnil, je upravni organ izdal sklep o dovolitvi izvršbe št. 06122-3161/2018-32 z dne 15. 3. 2019, po izdaji katerega je tožnik vložil predlog za odlog izvršbe.

13. S tem ko tožnikovemu predlogu za odlog izvršbe ni bilo ugodeno, je bilo odločeno le o tem, da se izpolnitev odrejene obveznosti ne odloži, ni pa bilo odločeno o sami tožnikovi obveznosti. Z izpodbijanim aktom se namreč odločitev, vsebovana v izvršilnem naslovu, t. j. v odločbi z dne 7. 11. 2018, v ničemer ne spreminja.

14. Po presoji sodišča odlog upravne izvršbe prav tako ne more biti niti pravica strank, saj lahko, skladno s tretjim odstavkom 293. člena ZUP, organ, ki vodi izvršbo, ob izpolnjevanju zakonskih pogojev, po prostem preudarku odloči, ali se izvršba odloži.3

15. Upoštevajoč vse navedeno, sodišče zaključuje, da akt, ki se izpodbija s predmetno tožbo, ni upravni akt oziroma akt v smislu 2. člena ZUS-1, saj z izdajo izpodbijanega sklepa ni bilo poseženo v tožnikovo pravico, obveznost oziroma pravno korist. 16. Sodišče še pripominja, da niso izpolnjeni niti pogoji za izpodbijanje sklepa po drugem odstavku 5. člena ZUS-1, saj ne gre za sklepe, s katerimi bi bil postopek obnovljen, ustavljen ali končan, temveč gre le za procesni sklep, ki se nanaša na tek izvršilnega postopka.4

17. Naslovno sodišče je zato, iz razloga po 4. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1, tožbo kot nedopustno zavrglo.

18. Ker je sodišče tožbo zavrglo iz procesnih razlogov, se do preostalih navedb v tožbi po vsebini ni opredelilo.

**K II. točki izreka**

19. Kadar sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

1 sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 102/2014 z dne 3. 2. 2016. 2 tako sklep Upravnega sodišča RS I U 1217/2019-12 z dne 4. 6. 2020 in sklepa Vrhovnega sodišča RS I Up 451/2013 z dne 19. 12. 2013 ter I Up 323/2008 z dne 28. 10. 2009. 3 sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 100/2011 z dne 2. 2. 2011. 4 sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 451/2013 z dne 19. 12. 2013.