Jedro

Nadzorni svet d.d. ni pristojni organ za odločanje na drugi stopnji v postopku varstva pravic delavcev pri delodajalcu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje. Pritožnik nosi sam svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo odločbo začasnega nadzornega sveta družbe ... d.d. z dne 12.12.1995, odločbo disciplinske komisije z dne 9.11.1995 pa je sodišče prve stopnje potrdilo. Ugotovilo je, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo, zato je toženec dolžan tožnika pozvati nazaj na delu in mu za ves čas, ko ni delal priznati in izplačati vse pravice iz dela ter stroške postopka v višini 207.900,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe dalje do plačila, v 8 dneh pod izvršbo. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se zaradi zmotne uporabe materialnega prava v celoti pritožuje tožena stranka in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, tožeči stranki pa naloži povrnitev njenih pritožbenih stroškov skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje do plačila. Po mnenju pritožnika je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je nadzornemu svetu tožene stranke odreklo status organa upravljanja v smislu ZDR in ZTPDR ter posledično tudi kolektivne pogodbe za špedicijsko, skladiščno in pomorsko agencijo dejavnosti. Drugostopni organ pri toženi stranki je povsem zakonito odločil in ugovoru direktorja ugodil ter odločbo disciplinske komisije spremenil tako, da je tožniku izrekel disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja brez pogojne odložitve izvršitve tega ukrepa. Tožeča stranka je vložila odgovor na pritožbo, v katerem prereka pritožbene navedbe in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah uveljavljenega pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava, po uradni dolžnosti pa je pazilo v skladu z 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/99 - Ur.l. RS št. 26/99) tudi na obstoj bistvenih kršitev pravil postopka navedenih v tem odstavku ter pri navedenem preizkusu ugotovilo, da je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna. Prvostopenjsko sodišče je v obravnavani zadevi pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter se opredelilo do vseh pravno relevantnih odločitev. Pritožbeno sodišče se povsem strinja z razlogi izpodbijane sodbe, s katerimi sodišče prve stopnje svojo odločitev utemeljuje. V zvezi s pritožbenimi navedbami pa pritožbeno sodišče dodaja še naslednje: Kot izhaja iz podatkov spisa je bil tožniku izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja zaradi hujše kršitve delovne obveznosti na podlagi odločbe začasnega nadzornega sveta tožene stranke z dne 12.12.1995, ki je na ugovor predlagatelja disciplinskega postopka spremenil pogojno izrečeni disciplinski ukrep v nepogojnega. Disciplinska komisija je tožniku izrekla najstrožji disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja, ki ga je na podlagi 1. odst. 90. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur.l. RS št. 14/90, 5/91 in 71/93) pogojno odložilo, s čimer pa se ni strinjal direktor tožene stranke. Tožniku je bil izrečeni disciplinski ukrep pogojnega prenehanja delovnega razmerja v disciplinskem postopku vodenem po Kolektivni pogodbi za špedicijo, skladiščno in pomorsko agencijsko dejavnost (Ur.l. RS št. 15/95). Citirana kolektivna pogodba v 55. členu, ki ureja varstvo pravic delavcev določa, da odloča na drugi stopnji organ upravljanja ali drugi voljen ali imenovan kolektivni organ v skladu z ZDR. Ni utemeljena pritožba tožene stranke, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je nadzornemu svetu tožene stranke odreklo status organa upravljanja v smislu ZDR, Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Ur.l. SFRJ št. 60/89 in 42/90, ki se uporablja kot predpis RS) ter posledično tudi Kolektivne pogodbe za špedicijsko, skladiščno in pomorsko agencijsko dejavnost. Določbe 274. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD - Ur.l. RS št. 30/93 - 84/98) ne dajejo podlage za zaključek, da bi nadzorni svet lahko prevzel odločanje v zvezi z vodenjem (v ta sklop sodijo tudi kadrovska vprašanja kot tudi disciplinski postopki) gospodarske družbe, saj je za to pristojna uprava delniške družbe. Ker je v 2. odst. 80. člena ZTPDR določeno, da ugovor zoper sklep, ki ga organ delodajalca sprejema o njegovih pravicah, obveznostih in odgovornostih, delavec vloži pri organu, ki ga določa splošni akt oz. kolektivna pogodba in ker delovnopravna zakonodaja in zakonodaja o družbah nista usklajeni, bi lahko bil v statutu delniške družbe tožene stranke - kot pristojen organ določen, čeprav izven splošnega koncepta gospodarske družbe, tudi nadzorni svet (2. točka 184. člena ZGD). S tem nadzornemu svetu ne bi bile dane pristojnosti nekdanjih organov upravljanja, ker nadzorni svet teh pristojnosti ne more imeti, pač pa (ozko tolmačeno) samo pristojnosti, ki so kot take izrecno opredeljene v statutu gospodarske družbe. To pa pomeni, da je treba v vsakem posameznem primeru ugotoviti, ali je nadzorni svet bil pristojen za odločanje v ugovornem postopku. (Enako stališče je vsebovano v sklepu VS RS opr.št. VIII Ips 85/99 z dne 29.6.1999 v zvezi s sodbo VDSS opr.št. Pdp 268/97 z dne 6.11.1998 in sodbi VS RS opr.št. VIII Ips 150/97 v zvezi s sodbo VDSS opr.št. Pdp 356/97). V konkretnem primeru statut delniške druže nadzornemu svetu ne daje pristojnosti, da lahko odloča o ugovoru delavca v disciplinskem postopku na drugi stopnji, zato je sodišče prve stopnje sprejelo pravilen pravni zaključek, da je o ugovoru predlagatelja disciplinskega postopka odločal nepristojni organ. Sodišče prve stopnje je povsem utemeljeno razveljavilo sklep drugostopnega organa in v posledici te razveljavitve vzdržalo v veljavi odločbo disciplinske komisije ter ugotovilo, da tožniku ni prenehalo delovno razmerje, saj je disciplinska komisija tožniku izrekla disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, ki pa ga je pogojno odložila. Zato je tožena stranka dolžna tožnika pozvati nazaj na delo in mu za ves čas, ko ni delal pri toženi stranki zaradi nezakonite odločitve drugostopnega organa, priznati vse pravice iz dela in po delu, vključno z nadomestilom plače. Ker pritožnik ni bil uspešen s pritožbo, je pritožbeno sodišče odločilo, da tožena stranka trpi sama svoje stroške pritožbenega postopka (1. odst. 165. člena ZPP).