Jedro

Tožnik v pritožbi ne zatrjuje, da ima opravljen pravniški državni izpit, revizijo pa je vložil sam, čeprav po zakonu te pravice nima zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je njegovo revizijo kot nedovoljeno zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo revizijo tožnika, ker je ni vložil po pooblaščencu, ki bi bil odvetnik, oziroma ni izkazal, da ima sam opravljen pravniški državni izpit. Zoper sklep se pritožuje tožnik in predlaga, da sodišče nadaljuje postopek z izrednimi pravnimi sredstvi. V postopku je izkazal, da je prišlo do kršitve materialnega prava, kršitve pravice po 25. členu Ustave Republike Slovenije in kršitve pravice do pravnega sredstva po upravnem organu zdravstvenega inšpektorata. Sodišče bi moralo upoštevati uresničevanje njegovih pravic neposredno na podlagi Ustave, saj mora imeti ves čas pred očmi določbe o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi tretjega in četrtega odstavka 86. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, kakršen je tudi postopek revizije, stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama ali njen zakoniti zastopnik pa le izjemoma v primeru, če imata opravljen pravniški državni izpit. Tožnik v pritožbi ne zatrjuje, da ima opravljen pravniški državni izpit, revizijo pa je vložil sam, čeprav po zakonu te pravice nima zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je njegovo revizijo kot nedovoljeno zavrglo po določilu 367.č člena ZPP. S tem tudi ni prizadelo tožnikove ustavne pravice do pritožbe, saj mu je bilo redno pravno sredstvo dostopno. Ker v pritožbi uveljavljeni razlogi tako niso podani, je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.