Jedro

Sodišče prve stopnje ni imelo podlage za uskladitev pokojnine za 4,6 % (za odpravo dokončne odločbe in za spremembo prvostopne odločbe, v kateri je pravilno odmerjeno pokojnino zvišalo za 4,6 %), saj je bila uskladitev sprejeta šele po izdaji izpodbijanih odločb.

Izrek

Pritožba tožnika se zavrne.

Pritožbi toženca se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožnikov tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. ... z dne 3. 9. 2008 in št. ... z dne 15. 7. 2008 ter priznanje višje starostne pokojnine, zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločbo toženca št. ... z dne 3. 9. 2008 odpravilo, odločbo toženca št. ... z dne 15. 7. 2008 pa v 1. odstavku spremenilo tako, da se glasi: Zavarovanec ima pravico do starostne pokojnine v znesku 1.115,06 EUR od 25. 4. 2008 dalje. V ostalem delu ostane odločba nespremenjena.

Zoper sodbo sta pritožbo vložila tožnik in toženec in sicer tožnik smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava, toženec pa iz vseh pritožbenih razlogov.

Tožnik v pritožbi vztraja, da mu je toženec priznal prenizko pokojnino in predlaga, da pritožbeno sodišče ponovno pregleda priloženo dokazno gradivo. Prilaga fotokopije plačilnih list za obdobje od leta 2000 do zaključka leta, ko mu je bila priznana pokojnina, to je do leta 2007. Za obdobje od leta 1990 do leta 1999 pa teh podatkov ne more posredovati, ker je v tem obdobju davčni urad samostojnemu podjetniku posredoval samo podatke, koliko prispevkov mora plačati za vsak mesec posebej. Iz priloženih plačilnih list je razvidno, kakšna je bila njegova mesečna plača, od katere so bili plačani vsi prispevki in davki. Ni mu jasno, od katerega zneska toženec usklajuje letni dodatek, ali od zneska 1.006,02 EUR, ali od 1.115,06 EUR. Glede na plačilne liste in nakazane zneske pokojnine, se ne strinja z obrazložitvijo v odločbi, izdani v pritožbi. Nakazani zneski pokojnine so nižji, kot navaja toženec. Razen tega ni upošteval še 6 dni pokojninske dobe, dopolnjene aprila 2008. Predlaga, da pritožbeno sodišče zadevo ponovno prouči in mu popravi storjeno krivico.

V pritožbi toženec navaja, da sta v tem socialnem sporu predmet presoje odločbi toženca št. ... z dne 15. 7. 2008 in št. ... z dne 3. 9. 2008, sporno pa je oblikovanje pokojninske osnove in sicer, ali se tožnikova plača, ki jo je prejel v obdobju od 5. 12. 1973 do 16. 2. 1980 v podjetju Ž. upošteva v pokojninsko osnovo. Toženec je na podlagi dokaznega sklepa sodišča za tožnika ponovno opravil revizijo podatkov za sporno obdobje in sodišču posredoval kopijo potrdila o plači za odmero pokojnine z dne 12. 7. 2010 ter s pripravljalno vlogo z dne 5. 8. 2010 posredoval tudi nov izračun starostne pokojnine, v katerem so bili upoštevani zneski plač za obdobje zaposlitve od 5. 12. 1973 do 16. 2. 1980. V navedeni pripravljalni vlogi je toženec navedel, da je iz izračuna razvidno, da je za tožnika kljub upoštevanju navedenih podatkov o plačah še vedno najugodnejša pokojninska osnova z upoštevanjem plač iz obdobja od 1990 do 2007 in še vedno znaša njegova pokojninska osnova 1.082,76 EUR, pokojnina, odmerjena od navedene osnove v višini 94,85 % pa znaša 1.026,99 EUR. Tako odmerjena pokojnina pa se s 1. 1. 2008 uskladi za 3,8 % in za 4,6 % in znaša na dan uveljavitve pravice, to je na dan 25. 4. 2008 1.115,06 EUR. Pri tem je toženec pojasnil, da je bila v času izdaje izpodbijane odločbe in izdelave izračuna na dan 15. 7. 2008 sprejeta zadnja uskladitev pokojnin 3,8 % z veljavnostjo od 1. 1. 2008. Zato je bila tožniku na dan uveljavitve priznana pokojnina v višini 1.066,02 EUR. V novembru 2008 pa mu je bila izplačana pokojnina z upoštevanjem uskladitve 4,6 %, to je v višini 1.115,06 EUR in navedeni znesek je dobil izplačan od dneva uveljavitve pravice do pokojnine, to je od 25. 4. 2008 dalje in sicer v višini razlike med že izplačanimi zneski in pripadajočo pokojnino z upoštevanjem uskladitve za 4,6 %. Toženec je tudi pojasnil, da je iz priloženega izračuna na dan 25. 4. 2008 že upoštevana uskladitev za 4,6 % z veljavnostjo od 1. 1. 2008 in v izpodbijani odločbi še ni mogla biti upoštevana, saj je bila sprejeta po izdaji odločbe. Glede na ugotovitev, da toženec v postopku izdaje izpodbijanih odločb v pokojninsko osnovo ni upošteval podatkov o plačah za obdobje zaposlitve v podjetju Ž. od 5. 12. 1973 do 16. 2. 1980, je za tožnika kljub tej nepravilnosti, še vedno najugodnejša pokojninska osnova z upoštevanjem plač iz obdobja 1990 do 2007, kot je bilo že ugotovljeno z izpodbijanima odločbama in znaša 1.082,76 EUR, pokojnina, odmerjena od navedene osnove v višini 94,85 % pa znaša 1.026,99 EUR, kar je bilo pravilno ugotovljeno tudi v izpodbijanim odločbah. Tako odmerjena pokojnina se je usklajevala po sklepih sveta zavoda, ki je sprejel uskladitve pokojnin in katere so objavljene v Uradnih listih. Zato je toženec v pripravljalni vlogi opozoril, da je na dan izpodbijane odločbe bila sprejeta le uskladitev za 3,8 % ter, da se je tožniku pokojnina za 4,6 % tudi uskladila, ko je bila sprejeta, to je v novembru 2008 in mu je bil znesek pokojnine tudi izplačan s prej navedeno uskladitvijo. Zato sodišče ni imelo nobene pravne podlage, da je izpodbijani odločbi odpravilo ter ponovno odločilo o pravici do pokojnine v višini 1.115,06 EUR, katero je tožnik že dobil plačano, ko je bila sprejeta uskladitev za 4,6 %. Očita, da je sodišče kršilo določbo 63. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih in odločilo v nasprotju z določbo 81. člena tega zakona. Vztraja, da je podana kršitev po 1. odstavku 339. člena oziroma 12. točki ter 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.

Pritožba tožnice ni utemeljena, pritožba toženca pa je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je sodbo v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) preizkusilo v obsegu pritožbenih navedb ter glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter pravilne uporabe materialnega prava.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti ni prišlo do očitanih kršitev. Ob dovolj popolno in pravilno ugotovljenem dejanskem stanju, je sodišče prve stopnje, ker je zmotno uporabilo materialno pravo, odpravilo dokončno odločbo, prvostopno odločbo pa v 1. odstavku spremenilo tako, da je tožniku priznalo pravico do starostne pokojnine v znesku 1.115,06 EUR od 25. 4. 2008 dalje. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP, izpodbijano sodbo spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka sodbe pritožbenega sodišča. Pritožba utemeljeno opozarja na pripravljalno vlogo z dne 5. 8. 2010, s katero je toženec posredoval nov izračun starostne pokojnine za tožnika in navedel, da še vedno znaša njegova pokojninska osnova 1.082,76 EUR, pokojnina, odmerjena od navedene osnove v višini 94,85 % pa znaša 1.026,99 EUR ter da se tako odmerjena pokojnina s 1. 1. 2008 uskladi za 3,8 % in za 4,6 % in znaša na dan uveljavitve pravice, to je na dan 25. 4. 2008 1.115,06 EUR. Toženec je v citirani pripravljalni vlogi pojasnil, da je bila v času izdaje izpodbijane odločbe in izdelave izračuna na dan 15. 7. 2008 sprejeta zadnja uskladitev pokojnin 3,8 % z veljavnostjo od 1. 1. 2008. Zato je bila tožniku na dan uveljavitve priznana pokojnina v višini 1.066,02 EUR. V novembru 2008 je bila tožniku nato izplačana pokojnina z upoštevanjem uskladitve 4,6 % tako, da je znašala izplačana pokojnina 1.115,06 EUR in mu je v takšnem znesku oziroma razlika do tega zneska, bila izplačana vse od 25. 4. 2008. Poleg tega je toženec dodatno pojasnil, da je v priloženem izračunu na dan 25. 4. 2008 upoštevana tudi uskladitev za 4,6 %, da pa v izpodbijani odločbi še ni mogla biti upoštevana, saj je bila sprejeta po izdaji izpodbijanih odločb. Glede na vse navedeno, sodišče za uskladitev pokojnine za 4,6 %, ki je bila sprejeta šele po izdaji obeh izpodbijanih odločb, tako odločbe z dne 15. 7. 2008, kot odločbe z dne 3. 9. 2008 in tudi objavljena šele v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 111/2008 z dne 25. 11. 2008, pa čeprav z veljavnostjo od 1. 1. 2008, ni imelo nobene podlage in tudi ne za odpravo dokončne odločbe z dne 3. 9. 2008 in za spremembo prvostopne odločbe z dne 15. 7. 2008 v prvem odstavku tako, da je tožniku priznalo starostno pokojnino v višini 1.115,06 EUR, torej tudi z upoštevanjem uskladitve za 4,6 %. Pritožba utemeljeno poudarja, da so bili zneski tožnikove pokojnine usklajeni za 4,6 % tudi že izplačani, saj to jasno izhaja iz podatkov o izvršenih nakazilih oziroma izplačanih razlikah za obdobje od 25. 4. 2008 dalje (priloga A/3 do A/6).

Ker je bila pokojnina z izpodbijanima odločbama tožniku pravilno odmerjena, izpodbijani odločbi pa pravilni in zakoniti ter tožnikov tožbeni zahtevek neutemeljen, je pritožbeno sodišče toženčevi pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, kot je razvidno v izreku.

Zavrnilo pa je tožnikovo pritožbo, ker je neutemeljena. Tožnik v pritožbi vztraja, da je glede na podatke v plačilnih listah, njegova starostna pokojnina prenizko odmerjena. Tožnik je enako navajal že v tožbi, da je pokojnina glede na to, koliko je plačeval, prenizko odmerjena. V dopolnitvi tožbe pa je konkretno navedel, da je po njegovih podatkih v letu 2007 znašala neto plača 23.740,43 EUR oziroma povprečno mesečno 1.978,36 EUR in da mu ni jasno, od kje tožencu izračun 1.481,79 oziroma letno 17.781,48 EUR. Ne k tožbi in ne k dopolnitvi tožbe pa tožnik ni predložil nobenih plačilnih list, ampak šele prvič v pritožbi. Takšnih predloženih dokazov in enako šele v pritožbi navedlo, da ni upoštevanih 6 dni v aprilu, pa glede na določbo 337. člena ZPP, ni mogoče upoštevati. Po citirani določbi 337. člena ZPP sme pritožnik navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz 4. odstavka 286. člena tega zakona, torej če navede, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti na prvem naroku. Takih razlogov pa tožnik niti ne navaja. Glede na citirano določbo 337. člena ZPP je zato glede plač, ki jih je tožnik prejel, mogoče upoštevati le navedbe v dopolnitvi tožbe (list. št. 4 in 5), ki se nanašajo na podatke o plači za leto 2007, ne pa tudi podatkov o plačah za ostala leta, za katera je tožnik predložil plačilne liste šele v pritožbi. Razen tega pa tožnik v pritožbi niti ne navaja, s katerimi podatki se ne strinja in kaj je razlog za njegovo nestrinjanje z višino starostne pokojnine.

Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča je toženec podatke o tožnikovi plači za leto 2007 pravilno upošteval. Upošteval je točno tak znesek letne plače, kot ga navaja tožnik, to je znesek 23.740,43 EUR. Ta znesek je pomnožil z valorizacijskim količnikom 0,749 tako, da znaša letna plača 17.781,58 EUR oziroma povprečna plača za leto 2007 1.481,79 EUR. Toženec je za izračun pokojninske osnove pravilno upošteval količnike za preračun plač, ki so določeni s Pravilnikom o valorizacijskih količnikih za preračun plač in zavarovalnih osnov iz prejšnjih let na raven plač in pokojnin iz leta 2007, ki so objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije št. 47/2008. Pri določitvi pokojninske osnove so bile v skladu z določbo 1. odstavka 47. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-1) plače iz prejšnjih let preračunane z valorizacijskimi količniki, tako da ustrezajo gibanjem povprečnih plač in pokojnin v koledarskem letu pred uveljavitvijo pravice do pokojnine. Valorizacijski količniki se po določbi 2. ostavka navedenega člena vsako leto določijo na novo tako, da se povprečno plačo na zaposleno osebo v državi, izplačano za oktober 1990 in povečano za odstotek vseh uskladitev pokojnin po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, in po 150. a in 150. b členu, opravljenih od 1. 1. 1991 do konca koledarskega leta pred letom uveljavitve valorizacijskih količnikov, deli z zneskom povprečne plače na zaposleno osebo v državi, dosežene v letih, iz katerih se plače upoštevajo za izračun pokojninske osnove. Pri tem pritožbeno sodišče poudarja, da se po določbi 3. odstavka 47. člena ZPIZ-1 povprečno plačo na zaposleno osebo v posameznem koledarskem letu izračuna tako, da se povprečno bruto plačo na zaposleno osebo, ugotovljeno o uradnih statističnih podatkih, preračuna s povprečno stopnjo davkov in prispevkov v koledarskem letu, za katero se izračunava. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je toženec za izračun pokojninske osnove ter odmero tožnikove pokojnine pravilno upošteval podatke o osebnih dohodkih oziroma plačah, ki so bili sporočeni za posamezno koledarsko leto na obrazcu M-4 za matično evidenco. Razen tega pa je toženec skladno s sklepom, sprejetim na glavni obravnavi, opravil revizijo podatkov za obdobje zaposlitve v podjetju Ž. ter ponovno na podlagi vseh podatkov o plačah opravil ponoven izračun. Tudi po opravljeni reviziji podatkov o plačah in po ponovnem izračunu pokojninske osnove ter pokojnine je toženec ugotovil, da je za tožnika še vedno najugodnejša pokojninska osnova z upoštevanjem plač iz obdobja 1990 do 2007, ki znaša 1.082,76 EUR. Na takšen izračun tožnik ne v roku, ki je bil prvotno postavljen, niti v podaljšanem roku (sklep št. V Ps 2540/2008 z dne 14. 4. 2007) ni dal pripomb, ampak šele 19. 11. 2010. To pa je že po roku, zaradi česar se takšne pripombe glede na 286. a člen ZPP ne morejo upoštevati, kar je ustrezno in obširno obrazložilo že sodišče prve stopnje.

Vprašanje, ki ga tožnik postavlja v pritožbi, od katerega zneska se usklajuje letni dodatek, ni povsem jasno. Letni dodatek se namreč ne usklajuje, ampak se z odstotki in od datuma, ki ga s sklepom določi svet zavoda, usklajujejo le pokojnine. V konkretnem primeru je tožnikova pokojnina na dan 25. 4. znašala 1.115,06 EUR in pokojnina v takšni višini bo predmet nove uskladitve.

Ker so tožnikovi pritožbeni razlogi neutemeljeni, je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.