Jedro

Kadar upravni organ izda začasno odločbo in v njej določi rok njene veljavnosti, gre za tako imenovano temporarno odločbo. Po preteku roka učinki take odločbe prenehajo in zato tožeča stranka nima več pravovarstvene potrebe za presojo zakonitosti odločbe, s katero je drugostopni organ to odločbo razveljavil. Tudi v primeru, če bi bilo tožbi ugodeno, si tožeča stranka svojega pravnega položaja ne more izboljšati, saj pravnega razmerja, zaradi poteka roka, ni več mogoče vzpostaviti v obsegu, kot je bilo odločeno s temporarno odločbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje po določbi 4. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrglo tožbo tožnikov proti odločbi tožene stranke z dne 8.3.2001. S to odločbo je bila na pritožbo Z. d.o.o. odpravljena odločba Uprave Republike Slovenije za telekomunikacije z dne 28.12.2002 in zavrnjena zahteva tožnikov za izdajo začasne odločbe za dodelitev številk skrajšanega izbiranja iz številčnega območja ...

V razlogih izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje navedlo, da podatki v upravnih spisih potrjujejo, da so tožniki z vlogo z dne 22.12.2000 zaprosili Upravo Republike Slovenije za telekomunikacije, da jim izda začasno odločbo, s katero bi jim bilo omogočeno, da začasno, torej do odločitve o glavni stvari, še naprej uporabljajo telefonske številke skrajšanega izbiranja. Upravni organ je njihovi zahtevi ugodil in izdal začasno odločbo, s katero je bilo tožnikom dovoljena začasna uporaba številk z območja ..., do izdaje odločbe ministrstva za promet in zveze (sedaj ministrstva za informacijsko družbo), v zvezi z vloženo pritožbo, vendar ne dlje kot do 28.2.2001. V presojo zakonitosti izpodbijane odločbe se sodišče prve stopnje ni spuščalo, ker je ugotovilo, da je imela začasna odločba organa prve stopnje z dne 28.12.2000, omejeno veljavnost, to je do 28.2.2001. Prvostopni akt je zato prenehal veljati en mesec dni pred vložitvijo tožbe, ki je bila vložena 30.3.2001. Zato tožnikom z izpodbijano odločbo ni bila kršena nobena pravica in pravna korist. Zato po presoji sodišča prve stopnje tudi ne izkazuje pravnega interesa za vložitev tožbe.

Tožniki izpodbijajo sodbo iz vseh pritožbenih razlogov iz 72. člena ZUS. Interpretacija prvostopnega sodišča glede pravnega interesa ni pravilna. Tožniki so prepričani, da je mogoče izdati začasno odločbo vse dokler upravna zadeva ni pravnomočno končana. Namen take odločbe je ravno v tem, da se začasno do (pravnomočne) rešitve upravne zadeve uredi stanje. Upravni postopek se končna z izdajo dokončne upravne odločbe, ki pa v obravnavanem primeru še ni bila izdana. Zato je napačna pravna interpretacija, da se ne bi smelo urejati stanje z začasno odločbo do odločitve prvostopnega organa oziroma da po tem trenutku stranke ne bi več imele pravnega interesa za vložitev zahteve za začasno odločbo. Upravni organ je sprva izdal začasno odločbo, s katero je tožnikom začasno omogočil uporabo številk skrajšanega izbiranja in s tem potrdil nujnost ureditve razmerij pred koncem upravnega postopka. V vmesnem obdobju, tudi po izdaji prvostopne odločbe, se dejansko stanje v obravnavani zadevi ni v ničemer spremenilo oziroma se ni spremenilo tako, da ne bi bila potrebna začasna ureditev razmerij do (pravnomočnega) konca postopka. Sodišče je tudi bistveno kršilo postopek s tem, ker je štelo, da je upravna zadeva zaključena, ker je bila izdana prvostopna odločba. Zavrnilna odločba o glavni stvari ne more avtomatsko preprečiti izdaje začasne odločbe. Seveda pa je izdaja začasne odločbe nemogoča po dokončnosti postopka, česar pa v upravnem primeru ni bilo. Sodišče prve stopnje bi moralo zadevo vsebinsko obravnavati in odločiti o zakonitosti upravnega akta, ki je bil izpodbijan v upravnem sporu.

Tožena stranka je v odgovoru na tožbo pritrdila odločitvi sodišča prve stopnje in se strinja s stališčem, da tožeča stranka in tožniki nimajo več pravnega interesa za tožbo, ker je začasna odločba prenehala veljati 28.2.2001, torej pred vložitvijo tožbe. Predlaga zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in zakonita.

Z izdajo prvostopne odločbe so bili tožniki seznanjeni, da jim je z njo omogočena začasna uporaba številk skrajšanega izbiranja iz območja..., vendar najdlje do 28.2.2001. Po presoji pritožbenega sodišča po svoji vsebini prvostopna odločba ni bila začasna odločba v smislu 221. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), temveč odločba, s katero je bilo sporno razmerje (začasna uporaba telefonskih številk) urejeno za določen čas in sicer do 28.2.2001. Gre za tako imenovano odločbo z veljavnostjo za določen čas (temporarna odločba), ki je prenehala veljati s potekom časa za katerega je bila izdana. Tožniki se zoper tako odločbo niso pritožili in niso zahtevali, da se jim izda odločba, s katero se določi začasno uporaba številk skrajšanega izbiranja brez časovne omejitve in do dokončnosti odločitve o zahtevi v upravnem postopku. Po presoji pritožbenega sodišča je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da zato ne izkazujejo več pravovarstvene potrebe, saj si svojega pravnega položaja ne bi mogli izboljšati tudi v primeru, če bi bilo tožbi ugodeno. Z odpravo odločbe tožene stranke bi bilo možno vzpostaviti le pravno razmerje v obsegu, kot je bilo odločeno s prvostopno odločbo. To pa ni več mogoče, saj je z 28.2.2001 učinek te odločbe prenehal zaradi poteka časa, za katerega je bila izdana.

Zato so neutemeljeni pritožbeni ugovori tako glede bistvene kršitve določb postopka, napačne uporabe materialnega prava in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Glede na navedeno je sodišče prve stopnje potrdilo izpodbijani sklep in zavrnilo neutemeljeno pritožbo (člen 73 v zvezi z 68. členom ZUS).