Jedro

Določilo 83. člena OZ je moč uporabiti le v primeru razlage nejasnega pogodbenega določila, za kar pa v obravnavanem primeru, ko zavarovalna polica jasno določa trajanje zavarovalne pogodbe za nedoločen čas (permanentno), ne gre.

Ker je okoliščina odjave vozila iz prometa, na kar se sklicuje toženka, nastala v njeni pogodbeni sferi, mora slednja, če se želi izogniti plačilu preostalih obrokov premije, to sporočiti tožnici. Ni dolžnost zavarovalnice, da spremlja podatke, ki jih mora zagotoviti toženka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 32088/2015 z dne 24. 3. 2015 razveljavi v delu, v katerem je bilo toženki kot dolžnici naloženo, da tožnici kot upnici plača 882,27 EUR, in zakonske zamudne obresti od 27. 11. 2014 dalje do plačila, ter v delu, v katerem ji je naloženo plačilo 130,00 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne od vročitve sklepa o izvršbi dalje do plačila, tožbeni zahtevek pa je bil zavrnjen (I. točka izreka). Tožnico je zavezalo k povračilu 385,80 EUR toženkinih pravdnih stroškov, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Z dopolnilno sodbo je bila sodba z dne 17. 12. 2015 v II. točki izreka dopolnjena tako, da je bil znesek 385,80 EUR nadomeščen z zneskom 497,80 EUR, tožnici pa je bilo naloženo plačilo stroškov predloga za izdajo dopolnilne sodbe v višini 28,56 EUR, medtem ko je bil v presežku zahtevek toženke za povrnitev stroškov zavrnjen.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica zaradi zmotne uporabe materialnega prava in absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, še posebej kršitve iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica ni dokazala sklenitve zavarovanja za nedoločen čas, predstavlja absolutno bistveno kršitev iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj iz predloženih listinskih dokazil, predvsem iz zavarovalne pogodbe in Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti in za avtomobilsko zavarovanje (v nadaljevanju: Splošni pogoji), izhaja povsem drugačno dejansko stanje. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo določila zavarovalne pogodbe, sklenjene 26. 8. 2013, saj iz pogodbe jasno in nedvoumno izhaja, da je bila sklenjena za nedoločen čas (permanentno), glede česar Splošni pogoji v 17. členu določajo pogoje prekinitve zavarovanja – vsaka stranka sme odstopiti od pogodbe z dnem poteka zavarovalnega leta, o tem pa mora pisno obvestiti drugo stranko najmanj tri mesece pred zapadlostjo premije. Določila Splošnih pogojev in zavarovalne pogodbe so jasna in razumljiva ter niso pretirano stroga ali nepoštena do zavarovancev, zato je prvostopenjsko sodišče povsem napačno zaključilo, da se v dvomu določila Splošnih pogojev oziroma določbe pogodbe razlagajo v korist šibkejše stranke. Ker je sklenitev zavarovalne pogodbe za nedoločen čas povsem običajna in pogosta pri vseh zavarovalnicah ter iz zavarovalne police jasno izhaja, da je bila pogodba sklenjena za nedoločen čas, nikakor ne moremo govoriti, da gre za kakršenkoli dvom glede obdobja, za katerega je bila zavarovalna polica sklenjena. Prav tako so bili pri zavarovalni polici jasno določeni pogoji prekinitve, zaradi česar o zavajanju strank ni moč govoriti. Dejstvo, da je toženka sklenila zavarovalno pogodbo z drugim ponudnikom, ne more iti v škodo tožnice, prav tako pa sporazuma o prenehanju avtomobilskega zavarovanja, ki ga je priložila toženka, tožnica ni potrdila, zato je nerelevanten. Glede ugotovitve sodišča, da je bil namen toženke skleniti pogodbo za določen čas do 26. 2. 2014, pa tožnica poudarja, da Obligacijski zakonik (v nadaljevanju: OZ) v 958. členu dopušča dvojno zavarovanje. Zaključek sodišča, da tožnica ni uspela dokazati sklenitve zavarovalne pogodbe za nedoločen čas, je napačen. Sodišče je spregledalo, da je bila v pogodbi dogovorjena tudi skupna letna premija v znesku 1.176,39 EUR, pri čemer je bilo v zavarovalni pogodbi jasno dogovorjeno plačilo premij v višini 294,10 EUR na vsake tri mesece in po položnici. Ker so zaključki sodišča v nasprotju z listinskimi dokazili, je sodišče materialno pravo zmotno uporabilo.

3. Pritožba je bila vročena toženki, ki pa se nanjo ni odzvala.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Obravnavani spor sodi med spore majhne vrednosti. V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka in racionalizirajo ter reducirajo posamezne faze postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus odločitve v sporu majhne vrednosti. Tako se sodba v takšnem sporu izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). To pomeni, da v pritožbi zoper odločitev v sporu majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati dejanskega stanja odločitve oz. je ugotovljeno dejansko stanje neizpodbojna podlaga pritožbene odločitve.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta pravdni stranki sklenili zavarovalno pogodbo obveznega avtomobilskega zavarovanja 00000133001/001 z dne 26. 8. 2013 za vozilo Opel Insignia Karavan Diesel 2.0 CDTI. Na podlagi ugotovitev, da je pogodba sklenjena za čas od 26. 8. 2013 ob 24.00 za nedoločen čas, premija pa se nanaša na obdobje od 26. 8. 2013 do 26. 2. 2014, je z uporabo pravila iz 83. člena OZ – razlaga nejasnih določil pogodbe v primeru, ko pogodbo sestavi ena stranka vnaprej – štelo, da tožnica svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu glede sklenitve pogodbe za nedoločen čas ni zadostila in v nasprotju z zapisom trajanja pogodbe na zavarovalni polici ugotovilo, da sta pravdni stranki sklenili zavarovalno pogodbo za določen čas.

7. Kot pravilno opozarja pritožba, je sodišče prve stopnje določilo 83. člena OZ zmotno uporabilo. Navedeno določilo je moč uporabiti le v primeru razlage nejasnega pogodbenega določila, za kar pa v obravnavanem primeru, ko zavarovalna polica jasno določa, da je zavarovalna pogodba sklenjena za nedoločen čas (permanentno), ne gre. Zato je očitek pritožbe o zmotni uporabi materialnega prava pogodbenih določil zavarovalne pogodbe v zvezi s trajanjem zavarovalne pogodbe utemeljen, kot tudi očitek o zagrešeni kršitvi iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (protispisnost). Ker je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje v zadevi ostalo nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče tožničini pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo v prvemu sodišču v ponovno sojenje (355. člen ZPP).

8. V ponovljenem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje uporabiti jasno določilo zavarovalne police, ki določa čas trajanja zavarovalne pogodbe ter se v nadaljevanju opredeliti do relevantnih ugovornih navedb toženke glede prenehanja zavarovalne pogodbe. Slednja je trdila, da je pogodba prenehala z dnem 26. 2. 2014, ko je sklenila novo zavarovalno pogodbo pri drugi zavarovalnici oz. z dnem 16. 5. 2014, ko je vozilo odjavila iz prometa in prodala novi lastnici. Slednja je 16. 5. 2014 sklenila novo zavarovanje obveznega avtomobilskega zavarovanja za čas od 16. 5. 2014 do 26. 2. 2015, o čemer je toženka, kot je trdila, tožnico obvestila s podpisom sporazuma o prenehanju avtomobilskega zavarovanja. Prvo sodišče bo moralo pri presoji upoštevati tako materialnopravno določilo 22. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP), ki ureja vprašanja prenehanja zavarovalna pogodbe kot tudi določila Splošnih pogojev tožnice (8., 9. in 10. točke 17. člena). Upoštevati bo moralo obstoj notifikacijske dolžnosti toženke,(3) ki je dolžna tožnico obvestiti o okoliščinah, ki vplivajo na veljavnost zavarovalne pogodbe in so nastopile v njeni pogodbeni sferi. Ker je okoliščina odjave vozila iz prometa (16. 5. 2014), na kar se sklicuje toženka, nastala v njeni pogodbeni sferi, mora slednja, če se želi izogniti plačilu preostalih obrokov premije, to sporočiti tožnici. Ni dolžnost zavarovalnice, da spremlja podatke, ki jih mora zagotoviti toženka (glej tudi določilo 15. člena Splošnih pogojev). Prav tako se mora sodišče prve stopnje opredeliti do ugovora toženke, da je zavarovalna pogodba prenehala, ko je toženka 26. 2. 2014 sklenila novo zavarovalno pogodbo pri drugi zavarovalnici, pri čemer naj upošteva, da ZOZP v 22. členu kot lex specialis določa prenehanje sklenjene zavarovalne pogodbe zgolj v primeru spremembe lastništva vozila med trajanjem zavarovalne pogodbe.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (165. člen ZPP).

….

Op. št. (3): Primerjaj VSL sodba I Cp 380/2013.