Jedro

Če je upnik v izvršilnem postopku pridobil zastavno pravico in bo izvršilno sodišče opravljalo nadaljnja izvršilna dejanja, ne more upnik za isto terjatev na isto sredstvo in predmet ponovno pridobiti zastavne pravice. V prvem izvršilnem dejanju na nepremičnino je zajeto dejanje zavarovanja z vknjižbo zastavne pravice. V izvršilnem postopku in v postopku zavarovanja se pravila o litispendenci uporabljajo smiselno.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika (I. točka izreka). Dolžniku je naložilo, da mora v roku 8 dni povrniti upnici 280,91 EUR nadaljnjih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). Glede ugovora dolžnika, da je dvakratno obremenjen, saj je za isto terjatev, ki je predmet zavarovanja, že bil izdan sklep o izvršbi I 207/2017 z dne 12. 6. 2017, je pojasnilo, da je ugovor zoper sklep o zavarovanju mogoče vložiti iz več razlogov po 55. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), vendar med njimi ni razloga, da za isto terjatev že teče postopek izvršbe. Tudi sicer sta postopek zavarovanja in izvršbe različna postopka, ki se med sabo ne izključujeta in ni pravnih ovir, da naj bi bila hkrati uvedena oba. Ni nevarnosti, da bi bil upnik zaradi obeh postopkov za isto terjatev dvakrat poplačan, saj neposredni rezultat postopka zavarovanja ne more biti poplačilo terjatve. Do poplačila terjatve lahko pride samo v izvršilnem postopku, ne tudi v postopku zavarovanja.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ. V pritožbi navaja, da naj sodišče šteje pritožbo zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper sklep o zavarovanju denarne terjatve z vknjižbo zastavne pravice in zaznambe izvršljivosti terjatve na nepremičninah v solasti dolžnika kot obrazloženo in utemeljeno. Sprejme naj izjavo o izpodbijanju sklepa v celoti.

3. Upnica je odgovorila na pritožbo. V odgovoru vztraja pri odgovoru na ugovor dolžnika z dne 5. 7. 2017, ki ga je podal 19. 2. 2018. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožba je utemeljena iz razloga, na katerega pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. To je pravilna uporaba materialnega prava.

6. Sodišče prve stopnje je 12. 6. 2017 izdalo sklep o zavarovanju z vknjižbo zastavne pravice in zaznambo izvršljivosti na nepremičninah parc. št. 997 ... in 997 *..., obe last dolžnika do ½ celote, na podlagi izvršljivega seznama izvršilnih naslovov upnika št. DT ... z dne 8. 6. 2017. Dolžniku je še naložilo povrnitev upnikovih stroškov 93,63 EUR in ter plačilo sodne takse 24,00 EUR, ker je upnik oproščen plačila te. V izpodbijanem sklepu je ugotovilo, da je za isto terjatev, ki je predmet postopka zavarovanja, že bil izdan sklep o izvršbi I 207/2017 z dne 12. 6. 2017 (predzadnji odstavek na drugi strani sklepa). Upnik je 19. 2. 2017 v odgovoru na ugovor dolžnika navedel, da je podal predlog za izvršbo na dolžnikovi nepremičnini parc.št 997 ... in 997 *... na podlagi seznama izvršilnih naslovov DT ... z dne 8. 6. 2017 in hkrati (obravnavani) predlog za zavarovanje dolga na nepremičninah z dne 8. 6. 2017 za (domnevno) nezavarovani dolg.

7. Pogoje za pridobitev zastavne pravice na nepremičnini določa 243. člen ZIZ tako, da ima upnik na podlagi izvršilnega naslova, ki se glasi na denarno terjatev, pravico zahtevati njeno zavarovanje z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini. Gre za izvršljivo listino, na podlagi katere bi lahko upnik že zahteval prisilno izterjavo terjatve v izvršilnem postopku1. V skladu s prvim in drugim odstavkom 244. člena ZIZ se na nepremičnini, ki je vpisana v zemljiški knjigi, pridobi zastavna pravica z vknjižbo. Pri vknjižbi zastavne pravice je treba v zemljiški knjigi zaznamovati izvršljivost terjatve, za katero je dovoljena zastavna pravica. Vendar se v skladu s 167. členom ZIZ tudi izvršba na nepremičnine začne s prvim izvršilnim dejanjem z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi. Na podlagi prvega in drugega odstavka 170. člena ZIZ sodišče zaznamuje sklep o izvršbi na nepremičnino v zemljiški knjigi. S to zaznambo pridobi upnik zastavno pravico na nepremičnini z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini. Zato nastane prisilna hipoteka tako v postopku izvršbe kot v postopku zavarovanja2. Če je upnik v izvršilnem postopku pridobil zastavno pravico in bo izvršilno sodišče opravljalo nadaljnja izvršilna dejanja, ne more upnik za isto terjatev na isto sredstvo in predmet ponovno pridobiti zastavne pravice. V prvem izvršilnem dejanju na nepremičnino je zajeto dejanje zavarovanja z vknjižbo zastavne pravice. To ne velja edino obratno. Če je upnik pridobil samo zastavno pravico na nepremičnini, bodisi prisilno ali sporazumno z dolžnikom, lahko predlaga izvršbo z nadaljnjimi izvršilnimi dejanji brez ponovne vknjižbe zastavne pravice na isto nepremičnino. Kakšni so učinki že vknjižene hipoteke za zaznambo izvršbe urejajo zemljiškoknjižna pravila3. 8. V izvršilnem postopku in v postopku zavarovanja se pravila o litispendenci uporabljajo smiselno. Pogoji za njeno upoštevanje so poleg istovetnosti strank in istovetnosti zahtevka še istovetnost predlaganih izvršilnih sredstev ter istovetnost predmetov4. Če drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da naj bi šlo za isto terjatev, isto sredstvo in isti predmet, potem bi lahko bil utemeljen dolžnikov ugovor litispendence. Ta preprečuje zavarovanje po prvem odstavku 55. člena ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ. Dolžnik ima pravni interes nasprotovati dvakratnemu obremenjevanju njegove nepremičnine in stroškom postopka zavarovanja, četudi dolguje upniku uveljavljani znesek. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo in zaradi tega nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče druge stopnje je ocenilo, da glede na naravo stvari in okoliščine primera, zlasti zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe po 25. členu Ustave RS, ne more samo odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Ugodilo je pritožbi dolžnika, razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v nov postopek (prvi odstavek 355. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. V novem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno odloči o ugovoru dolžnika in upošteva materialnopravno stališče iz tega sklepa. Preveri naj, ali gre res za povsem isto terjatev, to je ali je v predlogu za zavarovanje zajet že izdan sklep o izvršbi, za isto sredstvo in predmet. Če je, gre za visečnost postopka.

10. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 B. Starović, Komentar Zakona o izvršnom postopku, Intermex Beograd 2007, stran 750. 2 V. Rijavec, civilno izvršilno pravo, GV Založba Ljubljana 2003, stran 232. 3 Tretji odstavek 87. člena Zakona o zemljiški knjigi. 4 Sklepi VSL III Ip 3492/2016, III Ip 651/2014, VSM I Ip 1091/2016.