Jedro

Tožeča stranka pritožbeno neutemeljeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje pri presoji štirimesečnega roka, do izteka katerega bi stranki morali predlagati nadaljevanje postopka, da bi se izognili fikciji umika tožbe, spregledalo določilo 83. člena ZS, da v času sodnih počitnic v zadevah, ki niso nujne, procesni roki ne tečejo (četrti odstavek 83. člena ZS).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom odločilo, da šteje tožbo z dne 18. 6. 2020 za umaknjeno in je pravdni postopek ustavilo.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje tožeča stranka po pooblaščenki. Uveljavlja (uvodoma) vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi oziroma spremeni.

Navaja, da je sodišče prve stopnje pri izdaji sklepa spregledalo 83. člen Zakona o sodiščih (ZS), ki med drugim določa, da v času poletnega poslovanja (od 15. julija do 15. avgusta) sodišča razpisujejo naroke in odločajo o nujnih zadevah. Le v teh procesni roki tečejo, v nenujnih zadevah pa procesni roki ne tečejo. Obravnavana zadeva ne sodi med nujne zadeve, zato procesni rok v času poletnega poslovanja ni tekel. Štirimesečni rok, po poteku katerega se domneva umik tožbe, do dneva izdaje izpodbijanega sklepa iz tega razloga še ni potekel. Stranke so šele od 21. 8. 2022 dalje lahko podale predlog za nadaljevanje postopka. Gre za procesno dejstvo, ki bi ga moralo sodišče prve stopnje upoštevati. Enako stališče izhaja tudi iz obstoječe sodne prakse (sklepa VSL II Cp 1674/2001, IV Cp 1887/2020).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, je sodišče dne 21. 4. 2022 odločilo, da pravdni postopek od 21. 4. 2022 miruje. Ob ugotovitvi, da nobena stranka do dneva izteka štirih mesecev, to je do 21. 8. 2022, ni predlagala nadaljevanja postopka, je štelo, da je tožba umaknjena in je posledično pravdni postopek ustavilo.

5. V drugem odstavku 210. člena ZPP je določeno, da postopek miruje, dokler kakšna stranka ne predlaga, da se postopek nadaljuje. Preden ne potečejo trije meseci od dneva, ko je nastopilo mirovanje, se postopek ne more nadaljevati. V tretjem odstavku 210. člena ZPP je določeno, da se šteje, da je tožba umaknjena, če nobena stranka v štirih mesecih od dneva, ko je nastalo mirovanje postopka, ne predlaga nadaljevanja.

6. Tožeča stranka pritožbeno neutemeljeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje pri presoji štirimesečnega roka, do izteka katerega bi stranki morali predlagati nadaljevanje postopka, da bi se izognili fikciji umika tožbe, spregledalo določilo 83. člena ZS, da v času sodnih počitnic v zadevah, ki niso nujne, procesni roki ne tečejo (četrti odstavek 83. člena ZS).

7. Obravnavana pravdna zadeva ne sodi med nujne zadeve po tretjem odstavku 83. člena ZS (nenujna zadeva). Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je štirimesečni rok začel teči 21. 4. 2022, torej pred sodnimi počitnicami, ki so določene v času od 15. 7. do 15. 8. (prvi odstavek 83. člena ZS), je najprej ugotoviti, da ta rok ni iztekel med sodnimi počitnicami.

8. Pri štetju rokov, določenih v dnevih, se je sodna praksa1 že večkrat izrekla, da je potrebno upoštevati 83. člen ZS o sodnih počitnicah, tako da rok v času sodnih počitnic ne more začeti teči in ne more izteči2, tek roka, ki je tekel pred sodnimi počitnicami, pa se prekine in nadaljuje po koncu sodnih počitnic. V vseh primerih je šlo za subjektivne roke.

9. Pri daljših rokih, ki so določeni v mesecih ali letih, predvsem pri t.i. objektivnih rokih, ki se navezujejo na neke objektivne okoliščine3, je v pravni teoriji zaslediti prepričljivo stališče, da gramatikalna razlaga določila 83. člena ZS, da procesni roki v nenujnih zadevah med sodnimi počitnicami ne tečejo, ni na mestu4, ker bi privedla do nerazumnih zaključkov5. Poleg tega bi takšna razlaga pripeljala tudi do nasprotja s tretjim odstavkom 111. člena ZPP, ki določa, da se roki, ki so določeni po mesecih oziroma po letih, končajo s pretekom tistega dne v zadnjem mesecu oziroma letu, ki se po svoji številki ujema z dnem, ko je rok začel teči. Namen te določbe je jasno in zanesljivo ugotavljanje izteka roka, da se v največji možni meri preprečijo napake ali napačni izračuni, tudi zaradi napačnih razlag zakona. Upoštevanje sodnih počitnic v vmesnem času6 zato s to določbo ni združljivo.

10. Poleg tega je namen določbe 83. člena ZS, da procesni roki v nenujnih zadevah med sodnimi počitnicami ne tečejo, predvsem v tem, da v času, ko sodišče ne dela (razen v nujnih zadevah, ki so izrecno opredeljene v tretjem odstavku 83. člena ZS), tudi od strank ni mogoče pričakovati, da bi se pripravljale na opravo procesnih dejanj (npr. vložitev pritožbe). Ta namen je lahko utemeljen le v primerih kratkih rokov, ki so določeni po dnevih. Pri daljših rokih, ki se navezujejo na neke objektivne okoliščine (in je tudi njihovo štetje drugačno), se namen določb o prekinitvi teka rokov izgubi.

11. V izpodbijanem sklepu je tako sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi tretjega odstavka 111. člena ZPP pravilno ugotovilo, da se je rok štirih mesecev iztekel 21. 8. 2021. Ob pritožbeno neizpodbijani ugotovitvi, da nobena od pravdnih strank do izteka roka 21. 8. 2022 ni predlagala nadaljevanja postopka, je sodišče prve stopnje skladno s tretjim odstavkom 210. člena ZPP utemeljeno sklenilo, da se tožba šteje za umaknjeno in je pravdni postopek v tej posledici ustavilo.

12. V zvezi z v pritožbi izpostavljenima sklepoma, na katera se sklicuje pritožnica, je še dodati, da ne obravnavata podobne dejanske situacije, zato ne gre za primerljivi zadevi. V zadevi VSL IV Cp 1887/2020 z dne 7. 12. 2020 je bil namreč obravnavan tek procesnih rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi razglašene epidemije covid 19, torej v času izrednih dogodkov, v zadevi VSL II Cp 1674/2001 z dne 17. 10. 2001 pa iztek roka treh mesecev iz drugega odstavka 210. člena ZPP, ko se postopek ne more nadaljevati.

13. V uvodu zatrjevana pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja nista bila konkretizirana. Ker uveljavljani pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen in pritožbeno sodišče tudi ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (čl. 350/2 v zvezi s čl. 366 ZPP) ni zasledilo uradoma upoštevnih kršitev, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. čl. 365 ZPP).

1 sodni praksi pritrjuje tudi pravna teorija, prim. dr. Aleš Galič v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, prva knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2010, stran 460 2 primerjaj sklepe VS RS II Ips 192/2003 z dne 11. 3. 2004, sklep VS RS II Ips 272/2002 z dne 14. 11. 2002 in druge 3 v obravnavanem primeru je taka objektivna okoliščina dan, ko je nastalo mirovanje postopka 4 primerjaj sklep VS RS III Ips 39/2021 z dne 14. 9. 2022 5 z dobesednim upoštevanjem 83. člena ZS bi lahko prišli do zaključka, da je objektivni rok pet let za obnovo postopka v resnici pet let in pet mesecev - v vsakem od petih let so bile sodne počitnice, ko roki skladno s 83. členom ZS ne tečejo, tako dr. Aleš Galič v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, prva knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2010, stran 461 6 čas sodnih počitnic, ki je določen med dvema koledarskima datumoma, zajema 32 dni, zato bi pri računanju rokov, ki so določeni v mesecih ali letih, lahko nastale nejasnosti glede poteka roka