Jedro

S strani obeh pravdnih strani podpisane kompenzacije dokazujejo dogovor pravdnih strank, da se s plačili oziroma delnimi plačili poravnavajo samo glavnice. Dolžnik mora takrat, če je v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, poleg glavnice plačati še zamudne obresti. Drži, da s prenehanjem glavnice prenehajo tudi stranske pravice, vendar pa tega določila ni mogoče razumeti tako, da so z dnem, ko je bil izvršen zadnji pobot, ugasnile tudi do tedaj že natekle in zapadle obresti.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se prvostopna sodba delno spremeni:

1. v izpodbijanem drugem odstavku 1.) točke izreka delno tako, da se ugotovi obstoj terjatve tožeče stranke proti toženi stranki v višini 3.548.591,15 SIT (oziroma 14.808,00 EUR);

2. v izpodbijanem drugem odstavku 3.) točke izreka delno tako, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Mariboru, opr.št. 05 Ig 2004/2368 z dne 19.10.2004 v 1. točki izreka vzdrži v veljavi za glavnico v višini 14.800,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 3.548.591,15 SIT od 21.6.2004 do 31.12.2006, od zneska 14.808,00 EUR pa od 1.1.2007 do plačila;

3. v izpodbijani 4.) točki izreka pa tako, da je tožena stranka dolžna v 15 dneh od prejema te sodbe povrniti tožeči stranki 625,04 EUR pravdnih stroškov, po preteku tega roka pa tudi zakonske zamudne obresti do plačila.

II.

V nespremenjenih delih izpodbijanega drugega odstavka 1.) točke izreka in drugega odstavka 3.) točke izreka, pa se pritožba zavrne in se prvostopna sodba v teh delih potrdi.

III.

Tožena stranka je dolžna v 15 dneh od prejema te sodbe povrniti tožeči stranki njene stroške pritožbenega postopka v znesku 778,99 EUR, po preteku tega roka pa tudi zakonske zamudne obresti od zamude do plačila.

Obrazložitev

1. O predmetni pritožbi je odločilo Višje sodišče v Ljubljani na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča RS št. Su 72/2010-10 z dne 9.2.2010, na podlagi katerega je bilo 100 Cpg zadev Višjega sodišča v Mariboru prenesenih v odločanje na Višje sodišče v Ljubljani.

2. Tožbeni zahtevek predstavlja terjatev iz računa št. 600457/03 z dne 19.1.2004 v višini 1.066.560,00 takratnih SIT (v prilogi A 28) oziroma 4.450,68 EUR in obrestni obračun št. 4/2003 v višini 4.083.099,10 SIT z dne 25.9.2003 (v prilogi A 13) oziroma 17.038,47 EUR.

Sodišče prve stopnje je razsodilo: „1. Ugotovi se, da obstoji terjatev tožeče stranke v znesku 1.066.560,00 SIT oziroma 4.450,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27.1.2004 do plačila.

Ugotovi se, da terjatev v znesku 4.083.099,10 SIT oziroma 17.038,47 EUR ne obstoji.

2. Ugotovi se, da ne obstoji terjatev tožene stranke iz pobotnega ugovora v znesku 4.450,68 EUR.

3. Glede na zgoraj navedeno sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Mariboru, opr.št. 0005 Ig 2004/02368, z dne 19.10.2004, s katerim je bilo naloženo toženi stranki, da v roku 8 dni po prejemu tega sklepa plača glavnico 1.066.560,00 SIT oziroma 4.450,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27.1.2004 do plačila ter izvršilnih stroškov v znesku 220,11 EUR, oz (prej 52.747,00 SIT), z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.10.2004 do plačila, ostane v veljavi.

V presežku se tožbeni zahtevek za glavnico 4.083.099,10 SIT oziroma 17.038,47 EUR, zavrne, zato se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Mariboru oopr.št. 0005 Ig 2004/02368, z dne 19.10.2004, s katerim je bilo naloženo toženi stranki, da v roku 8 dni po prejemu tega sklepa plača glavnico 4.083.099,10 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21.6.2004 do plačila razveljavi.

Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki njene pravdne stroške v znesku 536,20 EUR v roku 15 dni, od prejema sodbe, do takrat brezobrestno, po preteku roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, da ne bo izvršbe.“

4. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe je razvidno, da sta pravdni stranki dne 20.3.2002 sklenili gradbeno pogodbo, na podlagi katere je bila tožeča stranka izvajalec, tožena stranka pa naročnik del. Po tej pogodbi (A 22) so se izvršena dela obračunavala mesečno z začasnimi situacijami. „Od vsake izdane situacije si investitor zadrži 10% vrednosti, ki se sprosti v plačilu ob podpisanem primopredajnem zapisniku“ (4. odstavek 7. člena). Teh 10% pa si tožena stranka ni zadrževala, pač pa jih je s kompenzacijami poplačevala, pa čeprav z zamudo. Ker pa s tožbenim zahtevkom tožeča stranka zahteva plačilo zakonskih zamudnih obresti od glavnice, ki jo predstavlja celotna vrednost posamezne situacije, je prvostopno sodišče presodilo, da je vtoževani obrestni obračun z dne 25.9.2003 (A 13) napačen, nepravilen in ga ni mogoče preizkusiti.

5. Proti drugemu odstavku 1. točke izreka, drugemu odstavku 3. točke izreka in proti 4. točki izreka prvostopne sodbe je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo. Pritožnica uveljavlja „vse pritožbene razloge“ in predlaga spremembo izpodbijanih delov sodbe njej v prid in povrnitev njenih stroškov pritožbenega postopka.

6. Ker pritožbe tožene stranke ni bilo, je prvostopna sodba v neizpodbijanih delih postala pravnomočna (prvi odstavek 1. točke izreka, 2. točka izreka in prvi odstavek 3. točke izreka).

7. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

8. Pritožba je delno utemeljena.

9. S strani obeh pravdnih strani podpisane kompenzacije štev. 13302 (A 34), št. 13985 (35) in št. 14471 (A 36 – A 37) dokazujejo dogovor pravdnih strank, da se s plačili oziroma delnimi plačili poravnavajo samo glavnice. Po določilu 1. odstavka 378. člena OZ mora dolžnik takrat, če je v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, poleg glavnice plačati še zamudne obresti. Drži, da skladno z določilom 270. člena OZ s prenehanjem glavnice prenehajo tudi stranske pravice, kot navaja tožena stranka v svoji vlogi z dne 30.12.2008. Vendar pa tega določila ni mogoče razumeti tako, da so z dnem 11.4.2003, ko je bil izvršen zadnji pobot, ugasnile tudi do tedaj že natekle in zapadle obresti. Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji prvostopnega sodišča, da se tožena stranka s tem, ko je izdane situacije plačevala v celotnih zneskih ni odpovedala dogovoru iz 4. odstavka 7. člena pogodbe (A 22). Zato plačevanje izdanih situacij v nezmanjšanih zneskih (za 10%), a z zamudo, ne pomeni, da je tožeča stranka upravičena tudi do plačila zakonskih zamudnih obrestih od celotnih zneskov izdanih situacij. Poravnavanje 100% zneskov situaciji je tožeči stranki v prid. S takim ravnanjem tožene stranke pa pravdni stranki nista spremenili 4. odstavka 7. člena omenjene pogodbe. Tako pravno stališče tožeče stranke je po oceni pritožbenega sodišča enako nesprejemljivo, kot je nesprejemljivo stališče tožene stranke, da s plačilom zadnjega zneska glavnice ugasnejo tudi natekle neplačane obresti. Iz tega sledi, kar pravzaprav ugotavlja tudi izpodbijana sodba, da je tožeča stranka upravičena le do zakonskih zamudnih obresti od 90% zneskov nespornih situacij.

10. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenemu stališču, da bi sodišče prve stopnje v mejah postavljenega zahtevka moralo tožeči stranki ugoditi vsaj v višini, za katero je v obrazložitvi sodbe ugotovilo, da ji pripada. Ker tega ni storilo in je tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo, je zmotno uporabilo materialno pravo. Zato je pritožbeno sodišče upoštevajoč, da med pravdnima strankama niso sporni niti zneski situacij niti datumi in zneski delnih oziroma celotnih poplačil situacij, pritožbi ugodilo in na podlagi določila 358. člena ZPP izpodbijane dele prvostopne sodbe spremenilo tako, kot je razvidno iz I. točke izreka te sodbe. V okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe namreč pritožbeno sodišče ni zasledilo nobenih tistih absolutnih bistvenih kršitev določil pravdnega postopka, ki so navedene v 2. odstavku 350. člena ZPP.

11.1. Sledeč obrestnemu obračunu 4/2003 z dne 25.9.2003 (A 13) je bila druga začasna situacija izdana za znesek 13.146.477,58 SIT. 90% tega zneska znaša 11.831.829,82 SIT. Zakonske zamudne obresti od tega zneska pa upoštevajoč delno plačilo dne 9.1.2003 v višini 790.289,90 SIT in dne 30.3.2003 v višini 927.769,49 SIT, znašajo 1.372.734,35 SIT.

11.2. Tretja začasna situacija je bila izdana za znesek 8.874.782,46 SIT. 90% tega zneska znaša 7.987.304,21 SIT. Zakonske zamudne obresti od zapadlosti te začasne situacije 2.2.2002 do plačila 11.4.2003 pa znašajo 826.115,43 SIT.

11.3. Končna situacija je bila izdana za znesek 1.309.968,46 SIT. 90% tega zneska znaša 1.178.971,61 SIT. Zakonske zamudne obresti od zapadlosti tega zneska 29.12.2002 do plačila 11.4.2003 znašajo 63.789,84 SIT.

11.4. Prva začasna situacija je bila izdana za znesek 22.042.416,98 SIT. 90% tega zneska znaša 19.838.175,28 SIT. Zakonske zamudne obresti od zapadlosti do plačila, upoštevajoč delno plačilo dne 10.11.2002 v višini 11.850.654,04 SIT pa znašajo 1.285.951,53 SIT.

12. Seštevek obresti iz 11. točke torej znaša 3.548.591,15 SIT, oziroma 14.808,00 EUR, kot je razvidno iz obrestnega obračuna, ki je pripet k izvodu te sodbe in je sestavni del te obrazložitve. Ker program, ki ga ima na voljo sodišče, dopušča izračun zamudnih obresti delnih plačil le tako, kot to predvideva 288. člen OZ, je moralo pritožbeno sodišče mimo tega programa samo odštevati delna plačila in na novo izračunavati zamudne obresti od za višino delnih plačil znižane glavnice.

13. V tej pravdi je tožeča stranka uspela z 89,60% svojega zahtevka, tožena stranka pa z 10,4% svojega zahtevka. Ker je prvostopno sodišče presodilo, da znašajo pravdni stranki tožeče stranke 800,27 EUR, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upoštevajoč odstotek uspeha tožeča stranka upravičena do povrnitve 717,04 EUR. Stroške tožene stranke pa je pritožbeno sodišče odmerilo na 884,85 EUR. 10,4% tega zneska predstavlja 92,00 EUR. Po pobotanju mora torej tožena stranka povrniti tožeči stranki na 625,04 EUR odmerjene pravdne stroške. Če tega ne bo storila v 15 dneh od prejema te sodbe, ji bi morala v primeru zamude plačati tudi zakonske zamudne obresti od zamude do plačila. Vrednost spornega predmeta, s katerim je tožeča stranka uspela s pritožbo, pa spada pod razpon 500 odvetniških točk. Zato ji za pritožbo pripada 625 točk, upoštevajoč 2% materialne stroške in 20% DDV pa 762,50 EUR, kar ob vrednosti točke na dan izdaje te sodbe (0,459 EUR) znaša 349,99 EUR. Ker je tožeča stranka plačala tudi takso za pritožbo v znesku 429,00 EUR, je tako upravičena do pritožbenih stroškov v višini 778,99 EUR. V primeru plačilne zamude pritožbenih stroškov bo morala tožena stranka plačati tožeči stranki tudi zakonske zamudne obresti od zamude do plačila. Odločitev o pravdnih in pritožbenih stroških je oprta na določilu 2. odstavka 165. člena ZPP, odločitev o zakonskih zamudnih obresti od pravdnih stroškov pa na določilo 288. člena OZ.