Jedro

Glede na pogoje javnega razpisa je tožena stranka (ob podanem soglasju tožeče stranke v prijavi na javni razpis) lahko pridobila podatke od FURS kot uradne podatke o ne/izpolnjevanju finančnega pogoja s strani prijaviteljev. Pri tem je ugotovila, da ima tožeča stranka neporavnane zapadle finančne obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ (v višini 50 EUR ali več na dan oddaje vloge). Podane tožbene navedbe in predloženi dokazili le potrjujejo, da tožeča stranka ob vložitvi vloge na zadevni razpis dejansko ni imela poravnanih obveznosti za nazaj (za leto 2018), kar je sicer ugotovila in popravila sama, vendar pa je bilo to že po oddani vlogi na zadevni javni razpis.

Na narok za glavno obravnavo nobena od pravilno vabljenih strank ni pristopila, kakor tudi ne podala opravičila za svoj izostanek, zato sodišče naroka ni opravilo, temveč je o zadevi odločilo na seji.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Javna agencija RS za spodbujanje podjetništva, internacionalizacijo, tujih investicij in tehnologije (tudi: Spirit Slovenija, javna agencija) je v postopku Javnega razpisa za sofinanciranje individualnih nastopov podjetij na mednarodnih sejmih v tujini v letih 2019 – 2022 (v nadaljevanju javni razpis) prijavo tožeče stranke z izpodbijanim sklepom v 1. točki izreka zavrnila ter v 2. točki izreka ugotovila, da posebni stroški v tem postopku niso nastali.

2. Iz razlogov sklepa izhaja, da je bila prijava tožeče stranke na javni razpis vložena pravočasno ter da je bila po zahtevani dopolnitvi formalno popolna. Pri pregledu izpolnjevanja pogojev pa je komisija ugotovila, da vloga ne izpolnjuje predpisanega pogoja št. 3 iz 4. 1. točke javnega razpisa. Gre za splošni pogoj za prijavitelje, ki glasi: Prijavitelj nima neporavnanih zapadlih finančnih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ (v višini 50 EUR ali več na dan oddaje vloge), pri čemer se šteje, da prijavitelj, ki je gospodarski subjekt, ne izpolnjuje obveznosti tudi, če nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjega leta do dne oddaje vloge. Komisija je za preveritev teh podatkov zaprosila pri FURS ter prejela informacijo o neporavnanih obveznostih s strani tožeče stranke do države na dan oddaje vloge, kar pomeni, da tožeča stranka že omenjenega finančnega pogoja ne izpolnjuje in se zato njena vloga na podlagi šestega odstavka 12. točke javnega razpisa zavrne.

3. Tožeča stranka se s takšno odločitvijo ne strinja in smiselno predlaga njeno odpravo. V tožbi navaja, da je na dan 4. 6. 2019 sama ugotovila napako in popravila obračun davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2018 in nastalo obveznost tudi v celoti poravnala. Tudi na dan 3. 6. 2019 je imela tožeča stranka poravnane vse obveznosti. Tožeča stranka je imela ves čas poravnane vse obveznosti, vendar je zaradi narejenega popravka tožeče stranke FURS poknjižil vse obveznosti za nazaj.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in vztraja pri izpodbijani odločitvi. V odgovoru navaja, da je o vlogi tožeče stranke odločala v skladu s sodno prakso v skrajšanem ugotovitvenem postopku. Na podlagi zaprosila je od FURS 19. 6. 2019 pridobila podatke, iz katerih izhaja, da tožeča stranka ne izpolnjuje finančnega pogoja na dan oddaje vloge, kot to sicer določa javni razpis. V skladu z navedenim je vlogo tožeče stranke zavrnila in pri tem odločila v skladu s pogoji razpisa. Tožeča stranka se je s prijavo na javni razpis izrecno strinjala s pogoji razpisa in s tem izrecno sprejela tudi finančni pogoj, ki pa ga po zbranih podatkih ne izpolnjuje. Navaja, da nima dvoma v resničnost in verodostojnost podatkov iz obvestila FURS, gre pa za podatke, na katere je tožena stranka vezana. Obstoj neporavnanih obveznosti je tožena stranka torej ugotovila na podlagi uradnih podatkov, ki izhajajo iz evidenc FURS, ter na ta način pravilno ugotovila dejansko stanje in sprejela pravilno odločitev. Preveritev izpolnjevanja finančnega pogoja pri FURS je predvideno v razpisni dokumentaciji v točki II.4.1. Drugačen način izpolnjevanja tega pogoja ni dopusten, zaradi česar je tožena stranka vezana na odgovor FURS na njeno poizvedbo, s tem pa je zagotovljena enaka obravnava prijaviteljev. V prvi pripravljalni vlogi tožena stranka še navaja, da predložena dokazila tožeče stranke z dne 4. 6. 2019, tj. nastala po dnevu oddaje vloge (ki je po razpisnih pogojih določen kot dan preverjanja pogojev), četudi naj bi dokazovala, da je imela tožeča stranka na dan oddaje vloge poravnane vse obveznosti, ne morejo imeti za posledico drugačne odločitve tožene stranke o izpolnjevanju pogoja. To se lahko skladno z razpisnimi pogoji preverja le pri FURS, zato lastni dokazili, ki ju je predložila tožeča stranka in nista bili pridobljeni pri FURS (gre za prilogo 1: Obračun davka od dohodkov pravnih oseb ter za prilogo 2: Izpis is sistema e-davki) ne moreta predstavljati nasprotnega dokaza o izpolnjevanju pogoja. Prav tako iz vsebine navedenih prilog ne izhaja, da je imela tožeča stranka na dan oddaje vloge poravnane obveznosti. Sicer bi bilo v nasprotnem primeru dopuščeno, da bi se lahko prijaviteljevo saniranje davčne obveznosti s popravki stanja na FURS po dnevu oddaje vloge upoštevalo, s tem pa bi se za nazaj posegalo v oddane vloge in na ta način doseglo izpolnjevanje pogoja, čeprav ga v času oddaje vloge niso. Poleg tega pripominja, da je FURS 19. 6. 2019 navedel, da so bili pri pripravi dokumenta v zvezi s plačanimi obveznimi dajatvami vključeni vsi poslovni dogodki, ki so bili do izdaje tega dokumenta evidentirani v uradnih knjigovodskih evidencah FURS. Iz tega izhaja, da je FURS tudi ob upoštevanju obdobja po oddaji vloge (do 19. 6. 2019) ugotovil neizpolnjevanje pogoja pri tožeči stranki tudi glede popravka obračuna davka, ki ga je tožeča stranka izvedla 4. 6. 2019. Navaja še, da je sicer ta pogoj iz razpisa vsebinsko enak, kot je ta določen v postopkih javnega naročanja po Zakonu o javnem naročanju (ZJN-3) ter se sklicuje na drugi odstavek 75. člena ZJN-3. 5. V zadevi je sodišče razpisalo narok 21. 4. 2022, na katerega pa nobena od pravilno vabljenih strank ni pristopila, kakor tudi ne podala opravičila za svoj izostanek. Zato sodišče v zadevi na podlagi tretjega odstavka 58. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) naroka ni opravilo, temveč je o zadevi odločilo na seji 9. 5. 2022. 6. Tožba ni utemeljena.

7. Sodišče uvodoma ugotavlja, da je med strankama sporno, ali tožeča stranka ob vložitvi vloge 14. 5. 2019 na razpis ni izpolnjevala finančnega pogoja št. 3 iz 4. 1. točke javnega razpisa. Tožena stranka je podatek o neporavnanih zapadlih finančnih obveznosti tožeče stranke skladno z javnim razpisom pridobila s strani FURS, tožeča pa temu nasprotuje. Navaja sicer, da je vedno poravnala vse svoje obveznosti, dodaja pa, da je res 4. 6. 2019 ugotovila napako in popravila obračun davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2018 in nastalo obveznost tudi v celoti poravnala, kar izkazuje z listinama A1 in A2. 8. Sodišče ugotavlja, da je glede na pogoje navedenega javnega razpisa tožena stranka (ob podanem soglasju tožeče stranke v prijavi na javni razpis) lahko pridobila podatke od FURS kot uradne podatke o ne/izpolnjevanju finančnega pogoja s strani prijaviteljev – tudi tožnika. Pri tem je ugotovila, da ima tožeča stranka neporavnane zapadle finančne obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ (v višini 50 EUR ali več na dan oddaje vloge).

9. Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično potrjena oziroma da je javna listina nepravilno sestavljena (prvi odstavek 171. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP). Stranka ima tudi pravico dobiti potrdilo v skladu s podatki uradne evidence (tretji odstavek 179. člena ZUP). Če stranka na podlagi dokazov, s katerimi razpolaga, meni, da izdano potrdilo ni v skladu s podatki uradne evidence, lahko zahteva spremembo potrdila. Morebitno napako v uradni evidenci je mogoče popraviti samo v posebnem postopku na zahtevo zainteresirane stranke, ne pa s spremembo izdanega potrdila.1

10. Tožeča stranka sicer v tožbi ne zatrjuje, da bi razpolagala s spremembo izdanega potrdila FURS niti da bi bil začet, kaj šele pravnomočno končan postopek za odpravo morebitne napake v uradni evidenci FURS. Zatrjuje pa v tožbi, da je 4. 6. 2019 ugotovila napako in popravila obračun davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2018. To dokazuje z listino A1 - obračun davka od dohodkov pravnih oseb z dne 4. 6. 2019. Navaja še, da je nastalo razliko med prvotnim in novim obračunom tudi takrat (4. 6. 2019) poravnala, kar izkazuje z listino A2 - izpisom iz e-davkov za tožnika. Sodišče pripominja, da kljub temu iz potrdila FURS z dne 19. 6. 2019 (ki je zajemal tudi opravljena plačila tožeče stranke na dan 4. 6. 2019) še vedno ne izhaja, da bi imela tožeča stranka do dneva 19. 6. 2019 izpolnjen zadevni finančni pogoj.2

11. Sodišče ugotavlja, da podane tožbene navedbe in predloženi dokazili A1 in A2 le potrjujejo, da tožeča stranka ob vložitvi vloge na zadevni razpis dejansko ni imela poravnanih obveznosti za nazaj (za leto 2018), kar je sicer ugotovila in popravila sama 4. 6. 2019, vendar pa je bilo to že po oddani vlogi na zadevni javni razpis. S tem pa nedvomno tožeča stranka ni imela izpolnjenega navedenega finančnega pogoja št. 3 iz 4. 1. točke javnega razpisa na dan oddaje vloge na navedeni javni razpis (vlogo je nesporno oddala 14. 5. 2019), kar je tudi siceršnja ugotovitev tožene stranke v izpodbijanem aktu.

12. Sodišče se sicer strinja tudi s toženo stranko, da bi bilo sicer ob upoštevanju naknadnih popravkov finančnega pogoja (po oddaji vlog na javni razpis) kršeno načelo enakega obravnavanja prijaviteljev na javni razpis, saj je javni razpis jasno določal finančni pogoj na dan oddaje vloge na javni razpis, in sicer, da morajo imeti prijavitelji na ta dan poravnane zapadle finančne obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ (v višini 50 EUR ali več na dan oddaje vloge), pri čemer se šteje, da prijavitelj, ki je gospodarski subjekt, ne izpolnjuje obveznosti tudi, če nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjega leta do dne oddaje vloge.

13. Ker torej tožeča stranka že omenjenega finančnega pogoja ni izpolnjevala na dan oddaje vloge na navedeni javni razpis, v tem sporu pa tudi ni izkazala, da pridobljeni podatki FURS o njenih neporavnanih finančnih obveznostih na dan oddaje vloge na zadevni javni razpis ne bi bili pravilni, sodišče ugotavlja, da je tožena stranka pravilno zavrnila vlogo tožeče stranke za prijavo na zadevni razpis na podlagi šestega odstavka 12. točke navedenega javnega razpisa.

14. Glede na povedano sodišče ugotavlja, da so tožbene navedbe neutemeljene, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

1 Tako Vilko Androjna, Erik Kerševan: Upravno procesno pravo – upravni postopek in upravni spor, str. 356 in 357. 2 Iz upravnega spisa (e-mail dopisovanja med tožečo in toženo stranko po izdaji izpodbijanega akta) je sicer iz trditev tožeče stranke v e-mailu z dne 15. 7. 2019 razvidno, da je tožeča stranka popravila bilanco (in poravnavala razliko v obračunu obveznosti) še 3. 7. 2019, zato je tudi logično, zakaj na dan 19. 6. 2019 še vedno ni izpolnjevala zadevnega finančnega pogoja.