Jedro

Bilančni dobiček odraža višino prostega kapitala družbe po koncu poslovnega leta, ki ga je dovoljeno uporabiti. Dolžnik je kljub blokadi transakcijskih računov ob objektivno nizkem znesku sodne takse za ugovor in izkazani višini bilančnega dobička sredstva za njeno plačilo sposoben zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog dolžnika za oprostitev plačila sodnih taks z dne 27. 11. 2013. 2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnik. Navaja, da je predlagal oprostitev plačila sodne takse, saj nima sredstev, da bi sodno takso lahko plačal, ker ima vse transakcijske račune blokirane. Navedbe, da je v letu 2012 posloval z dobičkom, so sicer resnične, vendar to ne vpliva na plačilno sposobnost dolžnika. Z dobičkom, ki ga je imel v letu 2012, je pokrival izgubo iz leta 2010, ki je znašala 80.108,00 EUR. V letu 2013 so se dolžniku zmanjšali prihodki za 30%, obenem P. d.d. ni podaljšala kredita v višini 171.337,20 EUR. Padec prodaje in nepodaljšanje kredita sta posledično pripeljala do zmanjšane likvidnosti. Dolžnik zato ni mogel plačati obveznosti do A. v dogovorjenih rokih, ta pa je posledično blokirala dolžnikove poslovne račune. Zaradi blokiranih poslovnih računov dolžnik ne more plačati stroška sodne takse, saj to fizično ni mogoče, ker se vsi prilivi zadržijo v korist upnika in dolžnik ne razpolaga prosto s sredstvi na računu.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

5. Skladno z 11. členom Zakona o sodnih taksah – ZST-1, kot je bil spremenjen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah – ZST-1B, lahko sodišče stranko, ki je pravna oseba, glede plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, delno oprosti plačila taks oziroma ji odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če stranka nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (drugi in tretji odstavek v zvezi s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1). Pri odločanju o delni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke (peti odstavek 11. člena ZST-1).

6. Višje sodišče pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje za zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks. Sodišče prve stopnje je glede na podatke iz predložene izjave o premoženjskem stanju in po vpogledu na spletne strani AJPES ugotovilo, da ima dolžnik sicer res blokirane transakcijske račune, vendar pa je imel v zadnjih treh mesecih na te račune prilive, poleg tega pa dolžnik posluje z dobičkom, saj je imel v letu 2012 kar 60.326,00 EUR bilančnega dobička. Dolžnik v pritožbi pritrjuje, da je posloval z dobičkom, vendar zatrjuje, da je s tem pokrival izgubo iz leta 2010. Višje sodišče pojasnjuje, da je dolžnik v predloženi izjavi o premoženjskem stanju navedel, da je v letu 2012 imel 60.326,00 EUR bilančnega dobička (iz podatkov AJPES izhaja, da je ta znesek celo višji, in sicer 110.523,00 EUR), ki je vsota čistega dobička obračunskega obdobja (60.326,00 EUR) ter prenesenega čistega dobička preteklih let (iz podatkov AJPES izhaja, da ta znaša 50.197,00 EUR) in zmanjšanja rezerv iz dobička (iz podatkov AJPES izhaja, da to znaša 0,00 EUR). Tudi če bi dolžnik z dobičkom v letu 2012 pokrival izgubo preteklih let (kar sicer iz podatkov AJPES ne izhaja), pa je pomembno to, da je še vedno imel bilančni dobiček. Ta odraža višino prostega kapitala družbe po koncu poslovnega leta, ki ga je dovoljeno uporabiti, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je dolžnik kljub blokadi transakcijskih računov ob objektivno nizkem znesku sodne takse za ugovor 55,00 EUR in izkazani višini bilančnega dobička sredstva za njeno plačilo sposoben zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti že iz tega naslova. Neutemeljeno in nerelevantno je pritožbeno sklicevanje na nezmožnost plačila sodne takse zaradi blokiranih računov, saj samo dejstvo, da ima dolžnik račune blokirane (na katere pa je v zadnjih treh mesecih imel prilive), za utemeljenost predloga za taksno oprostitev ne zadošča. 7. Neutemeljene so tudi navedbe o zmanjšanih prihodkih in nepodaljšanju kreditu pri banki ter posledično zmanjšani likvidnosti, saj te trditve dolžnik prvič podaja šele v pritožbi, pri tem pa ne pojasni, zakaj teh navedb ni podal že v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks. Glede na navedeno te trditve predstavljajo nedovoljene pritožbene novote v smislu prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in jih višje sodišče pri odločanju ne more upoštevati.

8. Višje sodišče je glede na navedeno, in ker ni ugotovilo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, dolžnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).