Jedro

Ker fizična delitev nepremičnine brez večjih investicijskih vlaganj ni mogoča, predlagatelj in nasprotna udeleženka pa z vlaganji oziroma s posegi v nepremičnino nista soglašala, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da se nepremičnina proda in razdeli kupnina.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sklepa potrdita.

II. Predlagatelj in nasprotna udeleženka sama nosita stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. S sklepom z dne 10. 4. 2015 je sodišče prve stopnje odločilo, da se nepremičnina, tj. parc. št. 6/24 k. o. ... z ID znakom 0000 razdruži tako, da se nepremičnina proda, kupnina pa razdeli med udeleženca nepravdnega postopka v sorazmerju z njunima solastniškima deležema. Odločilo je, da vsaka stranka nosi svoje stroške nepravdnega postopka.

2. O skupnih stroških je sodišče prve stopnje odločalo s posebnim sklepom z dne 7. 7. 2015. Ugotovilo je, da skupni stroški znašajo 3.277,11 EUR, zato je nasprotni udeleženki naložilo, da predlagatelju povrne stroške postopka v višini 819,28 EUR.

3. Zoper navedena sklepa se iz vseh pritožbenih razlogov, naštetih v prvem odstavku 338. člena ZPP, pritožuje nasprotna udeleženka. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijana sklepa v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Poudarja, da sta se s predlagateljem uspela dogovoriti za sklenitev sodne poravnave, zato je odločitev sodišča neustrezna in preuranjena. Poudarja, da je bil dogovor strank dosežen v roku, ki ga je dopustilo sodišče, zato so stekli vsi pogoji za sklenitev sodne poravnave. Sodišču prve stopnje zato predlaga postopanje po 33. členu Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP), in sicer razveljavitev sklepa in razpis poravnalnega naroka. Nasprotuje tudi vsebinskim razlogom izpodbijanega sklepa in poudarja, da je razdelitev nepremičnine v naravi mogoča, saj udeleženca postopka že sedaj bivata ločeno vsak v svoji enoti. Stališče sodišča, da nepremičnine udeležencev postopka ni mogoče razdružiti natančno v sorazmerju z njunima solastniškima deležema in da se zato opravi civilna delitev je nevzdržno. Poudarja, da je takšno stališče tudi sicer v nasprotju z zakonom, ki delitev v naravi predvideva kot prednostno. Morebitno razliko v deležu bi bilo tako mogoče povrniti v denarju ali pa kompenzirati z razdelitvijo lope in zemljišča. Tudi raba energij je v naravi že ločena, morebitni stroški dodatne napeljave pa naj se med udeleženca delijo v skladu s solastniškimi deleži. 4. V pritožbi zoper odločitev o delitvi skupnih stroškov (sklep z dne 7. 7. 2015) nasprotuje odločanju o skupnih stroških pred pravnomočnostjo odločitve o glavni stvari. Poudarja, da bo dejanske stroške mogoče oceniti šele po zaključku predmetnega postopka, zato je sodišče sklep izdalo prehitro.

5. Predlagatelj je v odgovoru na pritožbo zoper sklep z dne 10. 4. 2015 poudaril, da do dogovora med udeležencema postopka nikoli ni prišlo, zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Priglasil je tudi pritožbene stroške.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi zoper sklep z dne 10. 4. 2015

7. Pritožničine trditve, da je bila med udeležencema nepravdnega postopka sklenjena poravnava, niso izkazane. Iz obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje namreč izhaja, da je pooblaščenka predlagatelja sodišče obvestila, da do sporazuma med udeležencema postopka ni prišlo, kljub številnim prizadevanjem vseh vpletenih (primerjaj točko 11 obrazložitve sklepa). Ker je sodna poravnava sklenjena šele potem, ko stranki podpišeta zapisnik o poravnavi (drugi odstavek 307. člena ZPP), morebitna izvensodna dogovarjanja strank nimajo učinka sodne poravnave. Sklicevanje pritožnice, da je bil nekakšen izvensodni dogovor sklenjen, je zato brezpredmetno in ga pritožbeno sodišče ni dolžno upoštevati.

8. V konkretni zadevi je sodišče prve stopnje postavilo izvedenca gradbene stroke z nalogo, da ugotovi, ali je nepremičnina deljiva na dve fizično ločeni samostojni enoti v sorazmerju s solastniškimi deleži. Iz navedenega izhaja, da je sodišče prve stopnje ugotavljalo, ali je mogoče izvesti delitev stvari v naravi in s tem ravnalo v skladu s 70. členom Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ), ki v prvi vrsti predvideva delitev v naravi, šele nato pa razdelitev s prodajo stvari in razdelitvijo izkupička (civilna delitev). Ker pa je sodni izvedenec ugotovil, da fizična delitev nepremičnine brez večjih investicijskih vlaganj ni mogoča, predlagatelj in nasprotna udeleženka pa z vlaganji oziroma s posegi v nepremičnino nista soglašala, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da fizična delitev ni mogoča ter odločilo, da se nepremičnina proda in razdeli kupnina. Takšna odločitev ustreza tudi uveljavljenemu stališču sodne prakse, po katerem je za presojo, ali je stvar fizično deljiva, odločilno stanje ob delitvi in da s sodno odločbo ni mogoče nadomestiti soglasja solastnika, ki nasprotuje predelavi, ki bi omogočila fizično delitev.(2) Utemeljeni niso niti očitki zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ker je odločilno, da se predlagatelj ni strinjal s predelavo nepremičnine, ki bi (v skladu z izvedeniškim mnenjem) omogočila njeno fizično deljivost, niso pomembne niti podrobnosti v zvezi z obsegom potrebnih del niti predlogi nasprotne udeleženke, da bi bilo razliko v deležu mogoče kompenzirati z razdelitvijo lope in zemljišča. 9. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

O pritožbi zoper sklep z dne 7. 7. 2015

10. Sodišče je o skupnih postopkih postopka odločalo s posebnim sklepom. Ugotovilo je, da tovrstni stroški obsegajo sodno takso ter izvedenine, priznane sodnemu izvedenci in cenilcu gradbene stroke, v skupnem znesku 3.277,11 EUR. Ker je predlagatelj med postopkom plačal celotne stroške, je sodišče naložilo nasprotni udeleženki, da predlagatelju povrne stroške postopka v skladu s svojim solastniškim deležem. Pritožnica v pritožbi ne napada vsebinske odločitev sodišča, trdi pa, da je ta preuranjena, saj o glavni stvari še ni pravnomočno odločeno. Navedeno stališče pritožbe je napačno. O zahtevi za povrnitev stroškov odloči sodišče v sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim (primerjaj četrti odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Pogoj za izdajo sklepa o stroških tako ni pravnomočnost odločitve o glavni stvari. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

11. Udeleženca krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 35. člena ZNP).

Op. št. (1): Na podlagi 366.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP);

(2) Primerjaj odločbe Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 4882/2010, I Cp 233/2011 in I Cp 2669/2012.