Jedro

Kljub strukturnim in personalnim spremembam ostaneta uprava in nadzorni svet delniške družbe še vedno isti organ vodenja in nadzora. Take spremembe so sicer lahko razlog za odločanje o razrešnici posameznih članov, vendar le, če so izpolnjene predpostavke po določbi drugega stavka prvega odstavka 294. člena ZGD, po kateri se lahko glasuje ločeno o razrešnici posameznih članov, če tako odloči skupščina ali če to zahtevajo delničarji, katerih skupni deleži dosegajo desetino osnovnega kapitala.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki njene stroške odgovora na revizijo v višini 503,98 EUR v petnajstih dneh po izdaji te sodbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala razveljavitev dveh sklepov skupščine tožene stranke. Odločilo je še o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožeče stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugodilo tožbenemu zahtevku. Razveljavilo je sklepa 12. seje skupščine tožene stranke, sprejeta pod točkama 4.2. in 4.3. dnevnega reda in toženi stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožeče stranke. Odločitev prvostopenjskega sodišča je spremenilo zato, ker je drugače razumelo določbe 294. člena ZGD. Zavzelo je stališče, da se je skupščinska odločitev o podelitvi razrešnice „nanašala na posamezna organa upravljanja družbe: torej na upravo in nadzorni svet družbe, nikakor pa ni moglo biti predmet tega odločanja delo posameznih članov določenega organa družbe. Spremembe v personalni sestavi organa družbe ne predstavlja spremembe organa samega, saj zakon ne pozna razlik med eno (staro) in drugo (novo) upravo (isto velja tudi za nadzorni svet) v posameznem poslovnem letu.“ Dodalo je še, da odločanje o razrešnici posameznega člana uprave ali nadzora smiselno le v primeru, če gre za člana, ki je v času odločanja v korporacijskem razmerju z družbo, ker je odločanje o razrešnici strogo povezano z odločanjem o uporabi bilančnega dobička.

3. Tožena stranka z revizijo napada sodbo pritožbenega sodišča zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da pritožbo tožeče stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje zavrne, pritožniku pa naloži povrnitev stroškov sodnega postopka.

4. Tožeča stranka je odgovorila na revizijo in predlagala njeno zavrnitev.

5. Gospodarski spor se je pred sodiščem prve stopnje končal pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-D (Ur. l. RS, št. 45/2008). Zato se po drugem odstavku njegovega 130. člena nadaljuje po dotedanjih določbah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo).

Relevantni dejansko stanje

6. Skupščina tožene stranke je 22. 8. 2006 na svoji 12. seji sprejela (med drugim) naslednja sklepa: „4.2. Skupščina ne podeli razrešnice za leto 2005 (dvatisočpet) upravi, ki je opravljala to funkcijo do 25. 7. 2005 (petindvajsetega julija dvatisočpet) in nadzornemu svetu, ki je opravljal to funkcijo do 7. 7. 2005 (sedmega julija dvatisočpet).

4.3. Skupščina podeli razrešnico za leto 2005 (dvatisočpet) upravi, ki je opravljala to funkcijo od 25. 7. 2005 (petindvajsetega julija dvatisočpet) in nadzornemu svetu, ki je opravljal to funkcijo od 7. 7. 2005 (sedmega julija dvatisočpet).“

7. Skupščina pred sprejetjem sklepov ni odločala o ločenem glasovanju o razrešitvi posameznega člana uprave ali nadzornega sveta, niti niso česa takega zahtevali delničarji s skupnim deležem desetine osnovnega kapitala.

Razlogi, ki jih uveljavlja revident

8. Revident uveljavlja, da je bilo odločanje skupščine tožene stranke upravičeno zaradi „spremembe v strukturi in personalni sestavi uprave in nadzornega sveta.“ V takih primerih je različno odločanje o razrešnici utemeljeno, „saj gre za oceno dela strukturno in personalno različnih organov.“ Dodaja, da ni šlo za (ne)podelitev razrešnice posameznemu članu organa vodenja ali nadzora, temveč za (ne)podelitev razrešnice organu kot celoti. Dodaja, da je možna različna odločitev o razrešnici v primeru personalnih sprememb in tudi za krajši čas, kot je poslovno leto, tudi po stališču pravne teorije.

Razlogi za zavrnitev revizije

9. Po določbi prvega stavka prvega odstavka 294. člena ZGD odloča skupščina delniške družbe o razrešnici organom vodenja in nadzora hkrati z odločanjem o uporabi bilančnega dobička. Ta se ustvarja v celotnem poslovnem letu. Ko delničarji z odločanjem o razrešnici upravi in nadzornem svetu izražajo svoje mnenje in oceno o delu navedenih organov, izražajo mnenje in oceno o delu uprave in nadzornega sveta v celotnem letu. Tako je še posebej določeno v prvem stavku drugega odstavka 294. člena ZGD, po katerem z razrešnico skupščina potrdi in odobri delo organov vodenja in nadzora v poslovnem letu. Že po zakonski določbi ni mogoče dati razrešnice za del poslovnega leta, za del pa jo zavrniti.

10. Kljub strukturnim in personalnim spremembam ostaneta uprava in nadzorni svet delniške družbe še vedno isti organ vodenja in nadzora. Take spremembe so sicer lahko razlog za odločanje o razrešnici posameznih članov, vendar le, če so izpolnjene predpostavke po določbi drugega stavka prvega odstavka 294. člena ZGD, po kateri se lahko glasuje ločeno o razrešnici posameznih članov, če tako odloči skupščina ali če to zahtevajo delničarji, katerih skupni deleži dosegajo desetino osnovnega kapitala.

11. Po ugotovitvah sodišč nižjih stopenj predpostavke za ločeno odločanje o razrešnici posameznim članom organov vodenja niso bile izpolnjene. Skupščina tožene stranke bi zato lahko odločala le o razrešnici upravi in nadzornemu svetu za leto 2005, ne pa ločeno za sestavo uprave, ki je opravljala funkcijo do 25. 7. 2005 in posebej za sestavo uprave, ki je prvo nasledila ter ločeno za sestavo nadzornega sveta, ki je opravljal funkcijo do 7. 7. 2005 in še posebej za sestavo nadzornega sveta, ki jo je nasledila.

12. Ko revident navaja, da njegovo stališče podpira tudi pravna teorija, omenja dr. B. Bratino. V članku „Odgovornost za sestavo in razmerja med organi pri sprejemanju letnega poročila delniške družbe“, objavljenem v Podjetje in delo, letnik 2003, št. 6, str. 1197 avtor pove le, da je podelitev razrešnice nekdanjim članom uprave in nadzornega sveta praktično brez pomena in nepotrebna, poleg tega pa še, da bi lahko tistim članom, ki niso bili celotno poslovno leto člani uprave oziroma nadzornega sveta, podelili razrešnico za krajši čas, kot je poslovno leto. Tako stališče ne pomeni, da je tako odločanje dopustno brez predpostavke, določene v drugem stavku prvega odstavka 294. člena ZGD. Dr. B. Bratina v Velikem komentarju Zakona o gospodarskih družbah, druga knjiga GV Založba, 2007, na 475 strani pove, da se o razrešnici praviloma glasuje skupaj za vse člane organa vodenja ali nadzora ter se jim podeli kot organu delniške družbe. Nadaljuje, da se delničarji lahko na skupščini odločijo, da bodo o podelitvi razrešnice posameznemu članu glasovali ločeno. Avtor torej ne zastopa stališča, da bi bilo mogoče odločati o razrešnici posameznih članov uprave ali nadzora tudi brez poprejšnje odločitve skupščine ali zahteve delničarjev, katerih skupni deleži dosegajo desetino osnovnega kapitala.

13. Po povedanem je bilo treba revizijo kot neutemeljeno zavrniti, saj niso podani razlogi, ki so uveljavljani v reviziji, in ne razlogi, na katere revizijsko sodišče pazi po uradni dolžnosti (378. člen ZPP).

Odločitev o stroških postopka

14. Izrek o revizijskih pravdnih stroških temelji na določbah prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP. Stroški za odgovor na revizijo so odmerjeni po specificiranem stroškovniku tožeče stranke.