11. 12. 2013

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobud in ustavne pritožbe Jakoba Novaka in Ivane Novak, oba Ljubljana, na seji 11. decembra 2013

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. X Ips 488/2012 z dne 22. 5. 2013 v zvezi s III. in IV. točko izreka sodbe in sklepa Upravnega sodišča št. I U 1877/2011 z dne 23. 10. 2012 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba se v delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, zavrže.

3.Pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 4. in 5. člena Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (Uradni list RS, št. 16/92 in 21/92) ter 13. in 14. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (Uradni list RS, št. 23/92 in 26/2000) se zavrneta.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnika izpodbijata sodbo, s katero je Vrhovno sodišče zavrnilo njuno revizijo zoper odločitev Upravnega sodišča o zavrnitvi pritožnikove tožbe zoper odločbo o denacionalizaciji. Po njej pripada upravičencu (tj. pravnemu predniku pritožnikov) za del podržavljene nepremičnine, ki ga ni mogoče vrniti v naravi, odškodnina v obveznicah Slovenske odškodninske družbe, in o zavrnitvi zahteve za povrnitev stroškov postopka. Pritožnika sodiščema očitata arbitrarno odločanje, ker naj bi pri presoji upoštevali protiustavne in nezakonite določbe podzakonskih predpisov, ki urejajo vrednotenje podržavljenega premoženja, kot pravno odločilen čas za vrednotenje podržavljene nepremičnine pa naj bi napačno upoštevali čas njenega odvzema iz posesti. Zato naj bi jima bili kršeni pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in pravica do poštenega sojenja iz 23. člena Ustave. Z izpodbijano odločitvijo naj bi jima bila kršena pravica iz 33. člena Ustave, saj naj bi jima onemogočila doseči vrnitev podržavljene nepremičnine v naravi, zaradi dolgotrajnega postopka pa naj bi jima bila kršena tudi pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena Ustave. Sodišču prve stopnje očitata, da zaradi ločenega obravnavanja pritožničine tožbe in tožbe, ki sta ju vložila oba pritožnika, ni upoštevalo vseh njunih tožbenih navedb ter da kljub njuni zahtevi ni opravilo glavne obravnave, Vrhovnemu sodišču pa očitata, da se ni opredelilo do vseh revizijskih navedb. Ker naj bi sodišči pritožnika obravnavali neenako v primerjavi z upravičenci, ki se jim premoženje vrača v naravi, in tistimi, ki jim pripada odškodnina za podržavljena kmetijska zemljišča, zatrjujeta tudi kršitev pravice iz 14. člena Ustave.

2.Pritožnika hkrati vlagata pobudi za začetek postopkov za oceno ustavnosti in zakonitosti 4. in 5. člena Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (v nadaljevanju Odlok) ter 13. in 14. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (v nadaljevanju Navodilo). Zatrjujeta, da so v neskladju s prvim odstavkom 44. člena in z drugim odstavkom 85. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I, 31/93, 65/98 in 66/2000 – v nadaljevanju ZDen) ter v neskladju z 2., 14., 15., 22., 33., 34., 74. in 120. členom Ustave.

3.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) (1. točka izreka). Ustavno sodišče pa je ustavno pritožbo v delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, zavrglo, ker ne gre za posamičen akt državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil, s katerim bi bilo odločeno o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih pritožnikov (2. točka izreka).

4.Po drugem odstavku 26. člena ZUstS Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ustavno sodišče je o vsebinsko enakih oziroma bistveno podobnih očitkih istih pobudnikov glede protiustavnosti in nezakonitosti 4. in 5. člena Odloka ter 13. in 14. člena Navodila že odločalo in jih s sklepoma št. U-I-159/09, P-25/09, Up-969/09 in št. U-I-254/09, Up-1233/09 z dne 19. 5. 2011 zavrnilo kot neutemeljene. Po oceni Ustavnega sodišča obravnavani pobudi ne odpirata pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato ju je zavrnilo (3. točka izreka).

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena in prve alineje prvega odstavka 55.b člena in drugega odstavka 26. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič

Predsednik