Jedro

Obligacijsko razmerje pravdnih strank je nastalo pred uveljavitvijo OZ. Tožeča stranka je poleg plačila svoje zapadle terjatve zahtevala plačilo pripadajočih zakonskih zamudnih obresti od dne 25.2.1994. Te ob dnevu izdaje sodbe sodišča prve stopnje niso bile plačane, a so že pred tem (in tudi pred dnem 1.1.2002) v seštevku dosegle glavnico. Zato so dne 1.1.2002, z uzakonjenjem pravila, da obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa ne plačanih obresti doseže glavnico (376. člen OZ), prenehale teči. Navedeno pomeni, da je bilo tožbenemu zahtevku materialnopravno zmotno ugodeno glede zakonskih zamudnih obresti po 1.1.2002.

Izrek

Reviziji se ugodi ter se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožbi tožene stranke ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožbeni zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 19.357,95 EUR (prej 4,638.938,00 SIT) za obdobje od 1. 1. 2002 dalje zavrne.

Obrazložitev

(1) V skladu z določbo prvega odstavka 13. člena Zakona o uvedbi eura (Uradni list RS, št. 114/2006; ZUE) se z dnem uvedbe eura kot zakonitega plačilnega sredstva v Republiki Sloveniji (1. 1. 2007) tolarski zneski, navedeni v predpisih, glasijo na euro. V skladu s četrtim odstavkom 13. člena ZUE je revizijsko sodišče po uradni dolžnosti vse tolarske zneske preračunalo v eure.

(2) Z uvodoma navedenima sodbama sodišč druge in prve stopnje je bilo o tožbenem zahtevku pravnomočno razsojeno tako, da bi morala tožena stranka tožeči stranki plačati 9,331.354,00 SIT (zdaj 38.939,05 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 2. 1994 do plačila.

(3) Vrhovno sodišče o delu revizije tožene stranke proti sodbi sodišča druge stopnje sodi drugič. V prejšnjem sojenju je reviziji delno ugodilo in je s spremembo sodb sodišč nižjih stopenj tožbeni zahtevek zavrnilo glede plačila 4,692.416,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 2. 1994 dalje; sicer pa je izpodbijano sodbo pustilo veljati, kolikor je bilo toženi stranki naloženo, naj tožeči stranki plača 4,638.938,00 SIT (zdaj 19.357,95 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 2. 1994 do plačila. Z odločbo, št. Up-33/05-21 z dne 6. 3. 2008, je namreč Ustavno sodišče Republike Slovenije prejšnjo sodbo Vrhovnega sodišča razveljavilo, kolikor je bilo z njo odločeno tudi o zakonskih zamudnih obrestih od zneska 19.357,95 EUR (prej 4,638.938,00 SIT), ki tečejo po 1. 1. 2002. Le ta del je predmet novega revizijskega odločanja.

(4) Ustavno sodišče je z odločbo, št. U-I-300/04-25 z dne 2. 3. 2006, razveljavilo 1060. člen Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01 in 32/04; OZ), kolikor se za zamudne obresti iz obligacijskih razmerij, nastalih pred njegovo uveljavitvijo, ki tečejo po 1. 1. 2002, uporablja 277. člen Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78, 39/85 in 57/89), čeprav so že dosegle ali presegle glavnico.

(5) Obligacijsko razmerje pravdnih strank je nastalo pred uveljavitvijo OZ. Tožeča stranka je poleg plačila svoje zapadle terjatve zahtevala plačilo pripadajočih zakonskih zamudnih obresti od 25. 2. 1994 do plačila. Te ob dnevu izdaje sodbe sodišča prve stopnje niso bile plačane, a so že pred tem (in tudi pred dnem 1. 1. 2002) v seštevku dosegle glavnico. Zato so dne 1. 1. 2002, z uzakonitvijo pravila, da obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa ne plačanih obresti doseže glavnico (376. člena OZ), prenehale teči. (6) Navedeno pomeni, da je bilo tožbenemu zahtevku materialnopravno zmotno ugodeno glede zakonskih zamudnih obresti po 1. 1. 2002. Vrhovno sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 380. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) s spremembo sodb sodišč nižjih stopenj tožbeni zahtevek glede spornega dela obrestnega dela prvotnega tožbenega zahtevka zavrnilo.

(7) Navedena odločitev ni imela za posledico spremembe siceršnje odločitve o stroških revizijskega postopka (iz 3. točke izreka sodbe Vrhovnega sodišča, opr. št. III Ips 50/2004-4 z dne 26. 10. 2004).