Jedro

Ni mogoče vpoštevati revizijskih trditev o dejstvih, ki se razlikujejo od relevantnih dejstev v pravnomočni sodbi.

Izrek

Revizija se zavrne.

J. Č. krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

V postopku zaradi razveze zakonske zveze pravdnih strank je M. Č. (v nadaljevanju - tožnica) vložila nasprotno tožbo, v kateri zahteva, da ji je J. Č. (v nadaljevanju - toženec) dolžan plačevati mesečno preživnino v znesku 50.000 SIT, do vsakega petnajstega dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče prve stopnje je zavrnilo navedeni preživninski tožbeni zahtevek, pritožbeno sodišče pa je s tem v zvezi zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožnica je proti navedeni sodni odločbi pritožbenega sodišča vložila revizijo zaradi razloga zmotne uporabe materialnega prava. Stališče revidentke je, da lahko zakonec zahteva preživnino ob razvezi zakonske zveze, čeprav mu je drugi zakonec že poprej odtegoval pomoč in ga pustil v pomanjkanju. Zato je nevzdržna teza nižjih sodišč, da se je tožnica na pomanjkanje že navadila. Preživninsko breme bremeni le toženca kot zakonca ne pa hčera pravdnih strank. Tožničina izpoved o tem, da naj bi živela v skupnem gospodinjstvu s hčerino družino, je mogoče razlagati le kot njeno pojasnilo o izjemni socialni stiski, zaradi katere se je bila prisiljena zateči k hčerki. Tožničina pokojnina v mesečnem znesku 50.000 SIT predstavlja edini zanesljivi vir njenih dohodkov, ta pa ne pokriva niti najnujnejših izdatkov.

Tožnica trpi poleg ostalega, tudi zaradi astme, posledic ginekoloških operacij ter zloma medenice in kolka.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani in tožencu, ki je odgovoril na revizijo. V odgovoru na revizijo toženec poudarja dejstva, ki so pomembna za zavrnitev tožbenega zahtevka.

Revizija ni utemeljena.

Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku). Zato ni mogoče upoštevati revizijskih trditev o dejstvih, kolikor se te trditve razlikujejo od relevantnih dejstev, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje.

Relevantne ugotovitve sodišča prve stopnje so: - da ima toženka pokojnino približno 55.000 SIT mesečno; - da živi v skupnem gospodinjstvu s hčerko in zetom, kar pomeni manjše stroške; - da stranki ne živita v življenjski skupnosti že 10 do 12 let; - da se tožnica že 4 do 5 let preživlja z lastnimi močmi.

Glede na ugotovljena dejstva je zavrnitev preživninskega zahtevka v skladu z določbami 81. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih saj tožnica očitno ni brez sredstev za življenje. Napačen je tudi revizijski očitek, da sta nižji sodišči prevalili breme tožničinega preživljanja na njeno hčerko. Relevantna ugotovitev sodišča prve stopnje ni, da tožnico preživljata hčerka in zet temveč le, da tožnica z njima živi v skupnem gospodinjstvu, kar pomeni manjše stroške. Splošno znano je namreč, da so življenjski stroški posameznika v skupnem gospodinjstvu praviloma nižji od stroškov osebe, ki živi sama.

Revizijsko sodišče je ugotovilo, da pri odločanju o zavrnitvi tožbenega zahtevka materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno in je zato zavrnilo revizijo (378. člen ZPP).

Odgovor na revizijo ni prispeval k odločanju o reviziji in zato z odgovorom povezani stroški ne predstavljajo stroškov, ki so bili potrebni za pravdo (1. odstavek 155. člena ZPP).