Jedro

ZDR-1 v drugem odstavku 87. člena določa, da mora delodajalec v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazložiti dejanski razlog za odpoved. Stališče pritožbe, da je poročilo komisije prazno in takšne obrazložitve ne vsebuje, je zmotno. V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela zadošča, da delodajalec v odpovedi navede, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi s takšnim pogojem, da ga je v poskusni dobi spremljala komisija in ugotovila, da poskusnega dela ni uspešno opravil. Namen poskusnega dela je preizkus znanja in sposobnosti delavca za opravljanje dela, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi: torej preizkus, ali je delavec, ki (praviloma) izpolnjuje formalne pogoje predpisane izobrazbe in delovnih izkušenj, v praksi sposoben opravljati delo in ustreza pričakovanju delodajalca oziroma ali je njegovo delo v skladu z utemeljenimi standardi, ki jih zasleduje delodajalec. Poskusno delo ni namenjeno sankcioniranju delavčevih kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, temveč je namenjeno preizkusu delavčevih delovnih sposobnosti, pa tudi osebnih lastnosti v širšem smislu, ki so potrebne za uspešno opravljanje dela pri delodajalcu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 18. 12. 2018 iz razloga neuspešno opravljenega poskusnega dela, priznanje s tem v zvezi vseh pravic in obveznosti iz delavnega razmerja, vključno s plačilom plač in regresa za letni dopust ter sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi in plačilom 6.081,26 EUR denarnega povračila (I. točka izreka). Odločilo je, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka.

2. Zoper zavrnilni del navedene sodbe vlaga tožnica pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, vse pa s stroškovno posledico. Nasprotuje zaključku sodišča, da tožnici poskusno delo ni bilo nezakonito podaljšano, zaradi česar odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila prepozna, ocena poskusnega dela po vsebinski plati pa v celoti utemeljena in odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela iz tega razloga ni nezakonita. Sklicuje se na Kolektivno pogodbo za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS, ki v 26. členu dopustnost podaljšanja poskusne dobe ureja drugače in sicer, da se lahko podaljša izjemoma zaradi daljše bolezni, vpoklica na vojaške vaje in podobno. Navaja, da je odločbo o imenovanju komisije za spremljanje poskusnega dela toženka izdala šele 24. 9. 2018, to je več kot tri tedne od dejanskega nastopa dela tožnice, pri čemer pa je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga neuspešno opravljenega poskusnega dela vročena šele 18. 12. 2019, kar pomeni po izteku poskusne dobe. Navaja, da je bila 5. 9. 2019 napotena na čakanje na delo doma, pri tem pa ni prejela nobene pisne odredbe ravnatelja in ji tudi niso bili konkretizirano pojasnjeni razlogi za le to. Kljub napotitvi na čakanje na delo doma je v vmesnem času od 4. 9. 2018 do 24. 9. 2018 delala, saj je bila po navodilih tožene stranke udeležena na dveh sestankih. Zatrjuje, da ji s strani ravnatelja niti s strani članov komisije, ki so spremljali njeno poskusno delo, ni bilo pojasnjeno, da je bila njena poskusna doba podaljšana. Tudi v odločbi toženke z dne 24. 9. 2018 podaljšanje poskusnega dela ni omenjeno. Nasprotuje tudi zaključku sodišča, da na podlagi odločbe z dne 4. 9. 2018 ni bilo mogoče spremljati tožničinega dela, ker se "pilotni projekt" ni realiziral. Navaja, da je za tretjo skupino organizirala jahanja v posledici česar je bila s strani matične vzgojiteljice A.A. tudi pohvaljena, to dejstvo pa sta potrdili priči B.B. kot tudi A.A., vendar sodišče z nepojasnjenih razlogov temu ni sledilo. Prav tako se ni opredelilo do navedb tožnice, da je poročilo komisije za spremljanje poskusnega dela tudi v ostalem vsebinsko prazno, da ne vsebuje nobenih sklicev na dogodke iz katerih bi izhajali očitki, predvsem o neustreznem delu tožnice. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Dejansko stanje glede odločilnih dejstev je pravilno in popolno ugotovilo, sprejeta odločitev pa je tudi materialnopravno pravilna.

5. Ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo uveljavlja s pritožbo, saj izpodbijana sodba vsebuje jasne razloge o vseh odločilnih dejstvih, med njimi ni nikakršnih nasprotij, niti niso v nasprotju z izrekom, zato je pritožbeno sodišče sodbo lahko preizkusilo. To bistveno kršitev pritožnica uveljavlja zaradi nestrinjanja z dokaznimi zaključki sodišča prve stopnje, kar pomeni pritožbeni razlog nepravilno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma zaradi nestrinjanja z materialnopravnimi stališči sodišča prve stopnje, do česar se bo pritožbeno sodišče opredelilo v nadaljevanju.

6. Neutemeljeno se uveljavlja tudi kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če obstaja o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar je navedeno v obrazložitvi sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in samimi temi listinami, zapisniki oziroma zapisi. Podana je torej, če gre za napako pri povzemanju vsebin listin ali zapisnikov oziroma ko sodišče listinam in zapisnikom pripiše drugačno vsebino od tiste, ki jo imajo v resnici (protispisnost). Take protispisnosti v predmetni zadevi ni.

7. Tožnica je s toženko sklenila pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto vzgojitelj za določen čas in z določenim poskusnim delom (8. člen pogodbe o zaposlitvi - A4). Na podlagi ocene, da poskusnega dela ni uspešno opravila, ji je toženka podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 5 alineji prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj. - ZDR-1).

8. Neutemeljena je pritožbena navedba, da je tožena stranka nezakonito podaljšala poskusno delo tožnici. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnica sklenila pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto vzgojitelj za določen čas s polnim delovnim časom od 1. 9. 2018 do 31. 8. 2019. Poskusno delo je bilo v 8. členu pogodbe o zaposlitvi določeno v trajanju treh mesecev od pričetka dela v zavodu in da se lahko podaljša v primeru začasne odsotnosti z dela med poskusnim delom v skladu s kolektivno pogodbo. Iz odločbe z dne 4. 9. 2018 izhaja, da je bilo za spremljanje tožničinega dela od 1. 9. 2018 do 1. 12. 2018 določena komisija (v sestavi C.C., D.D. in B.B.). Po izpovedbi tožnice je z delom začela 4. 9. 2018, vendar je bila od 5. 9. 2018 do 24. 9. 2018 po ustnem navodilu ravnatelja doma, ker se še ni vedelo, kako se bo nadaljeval projekt, za katerega so jo zaposlili. Enako je izpovedal ravnatelj tožene stranke, pa tudi priči B.B. ter D.D. in sicer, da je bila tožnica zaposlena, da bi delala na posebnem programu z enim otrokom, skupaj s še tremi vzgojitelji. Šlo je za program dela z enim učencem s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. Dne 4. 9. 2018 so starši zahtevali, da začne ta otrok obiskovati šolo in da je potrebno začeti delati z njim, vendar je že tega dne prišlo do konflikta, klicana je bila policija in v istem dnevu je projekt propadel. Ker se projekt oziroma program, za katerega so zaposlili tožnico, ni realiziral, je tožnica delo opravljala samo en dan oziroma ga sploh ni začela opravljati. Tožena stranka po odločbi z dne 4. 9. 2018 tožeče stranke ni ocenjevala, saj se zaradi neizvedbe projekta, na katerem naj bi začela delati, dela sploh ni začela opravljati. Tožnica tako dela do 24. 9. 2018 ni opravljala, temveč je doma čakala na poziv tožene stranke, naj pride nazaj na delo. Dejansko je tožnica začela opravljati delo 24. 9. 2018, ko je prejela tudi odločbo z dne 24. 9. 2018 o postavitvi nove komisije za spremljanje poskusnega dela (v sestavi A.A., D.D. in B.B.) od 24. 9. 2018 do 24. 12. 2018. V njej je trajanje poskusnega dela določeno v enakem obsegu, kot je določeno s pogodbo o zaposlitvi (za obdobje treh mesecev).

9. Pritožbeno sodišče soglaša z dokaznim zaključkom sodišča prve stopnje, da ocena tožničinega dela v času od 4. 9. 2018 do 24. 9. 2018 ni bila mogoča, saj dela v tem času ni opravljala. Pritožba uveljavlja, da se je pripravljala na pouk, kar je trdila že v postopku pred sodiščem prve stopnje, vendar tožnica razen svoje izpovedbe ni predložila nobenih dokazov, da ji je bila priprava na pouk odrejena in kakšno delo je v tem času opravila. Udeležba na dveh sestankih pa ne pomeni opravljanja dela, za katerega je sklenila pogodbo o zaposlitvi. Tožnica dela od 5. 9. 2018 do 24. 9. 2018 namreč ni opravljala, zaradi neizvedbe projekta, na katerem naj bi začela delati, saj se ta projekt sploh ni začel opravljati. Neutemeljeno je tudi sklicevanje pritožbe na Kolektivno pogodbo za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS, ki v 26. členu določa le primeroma razloge, zaradi katerih se lahko podaljša spremljanje poskusnega dela1. Prav tako je neutemeljeno sklicevanje pritožbe na zadevo VDSS opr. št. Pdp 89/2013. Ne gre za primerljivo zadevo, temveč za vprašanje višine odpravnine pri redni odpovedi iz poslovnih razlogov, ob upoštevanju kontinuitete delovnega razmerja tudi za obdobje po ponovni zaposlitvi tožnika pri toženi stranki. Poskusno delo tožnice je bilo tako pravilno ocenjevano na podlagi odločbe z dne 24. 9. 2018 in ni trajalo več kot tri mesece, in tudi ni bilo nezakonito podaljšano, kot to zmotno uveljavlja pritožba. Protispisno je pritožbeno zatrjevanje, da v odločbi toženke z dne 24. 9. 2018 ni omenjeno podaljšanje poskusnega dela, saj iz navedene odločbe jasno izhaja, da komisija spremlja poskusno delo javne uslužbeneke 3 mesece, to je od 24. 9. 2018 do 24. 12. 2018 (A7).

10. ZDR-1 v drugem odstavku 87. člena določa, da mora delodajalec v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazložiti dejanski razlog za odpoved. Stališče pritožbe, da je poročilo komisije prazno in takšne obrazložitve ne vsebuje, je zmotno. V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela zadošča, da delodajalec v odpovedi navede, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi s takšnim pogojem, da ga je v poskusni dobi spremljala komisija in ugotovila, da poskusnega dela ni uspešno opravil.2 To je toženka v konkretnem primeru storila, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje. Ne le, da je v obrazložitvi odpovedi navedla, da tožnica poskusnega dela ni uspešno opravila, navedla je tudi konkretne razloge za takšno oceno poskusnega dela, kot izhajajo iz obrazloženega poročila komisije za spremljanje poskusnega dela (A6). Ti razlogi so: tožnica je navezala kontakt z otroci, vendar pa ni uspela vzpostaviti ustreznega odnosa z njimi, saj je bila njena komunikacija preveč na prijateljski ravni; pri postavljanju meja je bila pretirano odločna in nepopustljiva ter premalo empatična in prilagodljiva v kriznih situacijskih dogodkih; pri svojem delu je premalo fleksibilna in samoiniciativna; večkrat išče navodila delovnih nalog pri nadrejeni osebi; da v obravnavanem obdobju ni vodila nobene interesne dejavnosti; da svoja močna področja ni vključila v program dela in tako doprinesla k raznolikosti; da s strokovnimi delavci sodeluje, vendar pa ni izkoristila dovolj potenciala za posvetovanje, pomoči, usmeritve ob strokovnih dilemah v kriznih situacijah ter za pridobitev znanja, razumevanja specifike otrok; da je tožnica v razgovoru tudi sama izrazila nezadovoljstvo ob preveliki fleksibilnosti urnika dela vzgojitelja individualnega interventnega pedagoga ter ob morebitni nepripravljenosti na takšen delovni čas. V okviru teh razlogov je sodišče prve stopnje pravilno presojalo utemeljenost odpovedi.

11. Namen poskusnega dela je preizkus znanja in sposobnosti delavca za opravljanje dela, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi: torej preizkus, ali je delavec, ki (praviloma) izpolnjuje formalne pogoje predpisane izobrazbe in delovnih izkušenj, v praksi sposoben opravljati delo in ustreza pričakovanju delodajalca oziroma ali je njegovo delo v skladu z utemeljenimi standardi, ki jih zasleduje delodajalec. Poskusno delo ni namenjeno sankcioniranju delavčevih kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, temveč je namenjeno preizkusu delavčevih delovnih sposobnosti, pa tudi osebnih lastnosti v širšem smislu, ki so potrebne za uspešno opravljanje dela pri delodajalcu.3

12. Sodišče prve stopnje je na podlagi ocene izvedenih dokazov ugotovilo vsa odločilna dejstva, na podlagi katerih je sprejelo izpodbijano odločitev - da je bila tožnica z delovnimi nalogami seznanjena, da je bila v delo uvedena, da je dobila tudi vse potrebne informacije in podatke za delo, sodelavci pa so ji bili za pomoč na voljo. Prav tako je ugotovilo, da so člani komisije tožničino delo spremljali preko internih dnevniških zapisov, ki jih opravlja vsak vzgojitelj in na ta način spremljali delo in dinamiko v skupini, pri D.D. pa se je tožnica oglasila tudi na superviziji v zvezi z enim izmed dogodkov v skupini, A.A. pa je tožnico prvih 14 dni neposredno spremljala, ko ji je predstavljala delo vzgojitelja v skupini. Priči sta tudi skladno izpovedali o dogodku v skupini, kjer je napetost narasla do te mere, da je bila situacija nevarna za otroke, tožnica pa situacije ni znala rešiti, za rešitev situacije z vpletenim fantom je po dogodku potrebovala preveč časa. Postopanje tožnice v konfliktnih situacijah je bilo predolgo, ni podala rešitve, temveč je čakala na usmeritev ostalih vzgojiteljev, kot je izpovedal ravnatelj. Potrebno je upoštevati, da gre pri delu z mladostniki z vedenjskimi težavami za specifiko in dinamiko delovnega procesa, vzgojitelj pa otroke spremlja čez cel dan, potrebna je velika prilagodljivost in samoiniciativnost. Tožnica je imela v kritičnih situacijah s tem težave, saj je odreagirala preveč strogo in ni popustila ali pa je bila preveč prijateljska. Tožnica je res organizirala jahanja kot enkratni dogodek v sklopu športne skupine, kot to zatrjuje v pritožbi, vendar v času poskusnega dela ni vodila nobenega krožka oziroma interesne dejavnosti, kot se je to od nje pričakovalo. Takšna dejstva je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi skladnih izpovedi prič in ravnatelja tožene stranke.

13. Sodišče prve stopnje je v 13. točki obrazložitve sodbe pojasnilo svoje dokazno oceno. Pritožbeno sodišče jo ocenjuje kot pravilno in prepričljivo, sodišče prve stopnje je o tem, katera dejstva šteje za dokazana, odločilo po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka, kot mu nalaga 8. člen ZPP. Na podlagi ocene izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je tožena stranka dokazala utemeljen odpovedni razlog - neuspešno opravljeno poskusno delo, ki onemogoča nadaljevanja dela po pogodbi o zaposlitvi ter utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek. Svojo odločitev je oprlo na pravilno pravno podlago, zlasti na določbo 125. člena, ki opredeljuje poskusno delo. Po določbi četrtega odstavka 125. člena ZDR-1 lahko delodajalec, če v času trajanja ali ob poteku poskusnega dela ugotovi, da delavec poskusnega dela ni uspešno opravil, delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi. Po določbi 5. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1 je neuspešno opravljeno poskusno delo razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

14. Ker niso podani v pritožbi uveljavljeni razlogi, niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

15. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 Poskusno delo se izjemoma lahko podaljša zaradi odsotnosti z dela zaradi daljše bolezni, vpoklica na vojaške vaje in podobno, če odsotnost znaša več: kot 5 delovnih dni za dela od I do IV skupine zahtevnosti, kot 10 delovnih dni za dela V skupine zahtevnosti, kot 15 delovnih dni za dela VI in VII skupine zahtevnosti, kot 20 delovnih dni za dela VIII in IX skupine zahtevnosti. 2 Sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. VIII Ips 85/2016 z dne 21. 6. 2016. 3 Glej sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 301/2010 z dne 7. 11. 2011.