Jedro

Glede izpolnjevanja izobrazbenega kriterija v postopku javnega natečaja se sodišče v celoti strinja z navedbami tožeče stranke, da je razpis zahteval od kandidatov visoko strokovno izobrazbo (1. stopnje) pravne, upravne ali druge družboslovne smeri. Razlogovanje tožene stranke, da je pri zapisu omenjenega kriterija prišlo do očitne pomote, je seveda nerelevantno. Vsak kandidat se mora in sme ob pogojih javnega natečaja zanesti na zahteve oziroma besede, zapisane v njem.

Izrek

I. Tožbi zoper sklep Okrožnega sodišča v Mariboru št. Su 010601/2012 z dne 15. 3. 2013 se ugodi tako, da se ugotovi nezakonitost izpodbijanega sklepa.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka sklenila, da se tožnica ne uvrsti v izbirni postopek v javnem natečaju za zasedbo uradniškega delovnega mesta samostojnega sodniškega pomočnika (svetovalca v pravosodju za področje sodnega registra, zemljiške knjige in izvršbe). V obrazložitvi je bilo navedeno, da ima kandidatka – tožnica, končano Fakulteto za varnostne vede Univerze v Mariboru ter pridobljen strokovni naslov diplomirana varstvoslovka in magistrica varstvoslovja, ki pa se ne uvršča med pravno, upravno ali drugo družboslovno smer, kar je bila zahteva razpisa. Študijsko področje Fakultete za varnostne vede se v skladu z Iscedovo klasifikacijo (Unesco, november 1997) uvršča pod (86) varnost (varnost in notranje zadeve).

Drugostopenjski organ je pritožbo tožnice zavrnil. Potrdil je odločitev prvostopenjskega organa, da so bili v objavi javnega natečaja natančno navedeni pogoji za zasedbo spornega delovnega mesta, med drugim tudi pogoj izobrazbe, in sicer visoka strokovna izobrazba (1. stopnja) pravne, upravne ali druge družboslovne smeri. Dejstvo, da tožeča stranka ni izpolnila pogoja zahtevane izobrazbe iz natečaja izhaja poleg Iscedovo klasifikacije tudi iz klasifikacije KLASIUS (Klasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja), ki se v Republiki Sloveniji uporablja na podlagi Uredbe o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uredba), po kateri sodi varstoslovje pod področje varovanja (86), podpodročje varovanje oseb in premoženja (861) in ne pod poglavje družbene vede (831). Glede na to tožnica prvostopenjski organ pravilno ni uvrstil v izbirni postopek.

Tožnica je vložila tožbo, in sicer zaradi napačno uporabljenega materialnega predpisa, nepopolno in napačno ugotovljenega dejanskega stanja in zaradi kršitev pravil postopka. Tožnica citira odločitev tožene stranke, ki naj bi bila oprta na Statut Univerze v Mariboru, ki v 12. alineji drugega odstavka 12. člena določa, da študijsko področje na Fakulteti za varnostne vede sodi v področje (86) varnost po Iscedovi klasifikaciji. Pri tem pa ni organ pojasnil, zakaj naj to področje (varnost) ne bi spadalo med družboslovne smeri, zato njegove odločitve v tem delu ni mogoče preizkusiti. Sama opredelitev študijskega področja v Statutu Univerze v Mariboru namreč varstvoslovja ne izključuje iz družboslovnih smeri. Iscedova klasifikacija namreč razmejuje posamezna študijska področja, pri tem pa ne definira družboslovne smeri kot take, ampak govori zgolj o družbenih vedah. Tožnica opozarja tudi na pravno naravo KLASIUSA, saj gre pri tem za obvezen nacionalni standard, ki se uporablja pri evidentiranju, zbiranju, obdelovanju, analiziranju, posredovanju in izkazovanju statisično-analitičnih podatkov, pomembnih za spremljanje stanj in gibanj na socialnem in demografskem področju Republike Slovenije. Služi torej statistični dejavnosti, zato ga v konkretnem primeru ni bilo mogoče uporabiti. Tožnica je pridobila pojasnilo Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru o uvrstitvi področja varstvoslovja, iz katerega izhaja, da fakulteta uvrstitev formalno veže na klasifikacijo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (Klasifikacija ARRS), ki varstvoslovje uvršča v družboslovne vede, med katere sodi tudi glede na vsebino programov. V programih je večina predmetov družboslovno usmerjenih. Fakulteta še pojasnjuje, da so njeni programi po KLASIUSU razvrščeni v področje 8, po sistemu ISCED med storitve pod Security studies, klasifikacijski sistem FRASCATI pa njene programe uvršča v družboslovne vede. Iz pojasnila torej izhaja, da je uvrstitev študijskih programov povsem odvisna od posamezne klasifikacije, da pa fakulteta svoj študijski program formalno uvršča v družboslovne vede, skladno s Klasifikacijo ARRS. Tožnica poudarja tudi obrazložitev Fakultete za varnostne vede, kjer pojasnjuje področja proučevanja varstvoslovja. Tudi po tem kriteriju sodi varstvoslovje med družboslovne vede. Nadalje je tožnica priložila pojasnilo Fakultete za varnostne vede, iz katerega izhaja, da je na osnovi sklepa senata Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru z dne 9. 12. 2009 v prilogi k diplomi, ki jo diplomant dobi poleg diplomske listine, zapisano sledeče: Znanstveno področje varstvoslovje je uvrščeno v širše področje družboslovnih ved. Organ v javnem natečaju ni navedel, po kateri klasifikaciji definira družboslovne smeri, zato je uporaba KLASIUSA pri izdaji izpodbijanega sklepa nezakonita. Po mnenju tožnice je organ pri izdaji izpodbijanega sklepa kršil tudi postopkovna pravila, saj tožnici ni dal možnosti izjasniti se o ključnih vprašanjih. Če je organ podvomil v izpolnjevanje pogoja izobrazbe, bi moral tožnico pozvati na izjasnitev. Z izpodbijanim aktom je poseženo tudi v pravico tožnice do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS), saj organ nezakonito ne upošteva izobrazbe, ki jo je tožnica pridobila in ustrezno izkazala ob prijavi na javni natečaj. Tožnica postavlja tudi podredni tožbeni zahtevek, saj zahteva ugotovitev, da je bila z nezakonitim upravnim aktom prizadeta v svojih pravicah in pravnih koristih. Podredni tožbeni zahtevek postavlja v skladu z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-181/09-15, Up-860/09-14, Up-222/10-14 z dne 10. 11. 2011. Pravna korist, s katero tožnica izkazuje legitimacijo za izdajo ugotovitvene sodbe, je ob pridobitvi pravnega temelja za uveljavljanje škode. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne organu, ki je upravni akt izdal v ponoven postopek, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka ter podredno, da se ugotovi, da je bila tožnica z nezakonitim sklepom prizadeta v svojih pravicah in pravnih koristih, prav tako pa da se toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka je na tožbo odgovorila in poudarila, da tožnica nima pravovarstvenega interesa za vložitev takšne tožbe, saj uveljavlja tožbene razloge iz 2. in 4. točke prvega odstavka 65. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU). Sodišču predlaga, da tožbo zavrže. Nadalje odgovarja na tožbene ugovore in dodaja: Zakon o visokem šolstvu je v 1. alineji prvega odstavka 14. člena določil, da se visokošolski zavod lahko ustanovi, če so opredeljena študijska področja in znanstveno-raziskovalne oziroma umetniške discipline, za katere se visokošolski zavod ustanavlja, pri čemer se pri opredelitvi študijskih področij uporablja mednarodna klasifikacije Isced, pri opredelitvi znanstveno-raziskovalnih področij pa mednarodna Frascatijeva klasifikacija. Glede na to, da je izobraževalni program varstvoslovja, ki ga je zaključila tožeča stranka študijsko področje in ne znanstveno-raziskovalno področje, v skladu z ZViS ni mogoče uporabiti klasifikacijskega sistema Frascati, temveč je potrebno uporabiti klasificikacijo Isced, ki pozna pojem družbene vede, v katerega pa ne uvršča varstvoslovja. Pojasnilo Fakultete za varnostne vede je brezpredmetno, saj je fakulteta vezana na Zakon o visokem šolstvu ter na Status Univerze v Mariboru. Tožena stranka še poudarja, da je pri predpisani izobrazbi, ki je navedena v aktu o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest sodnega osebja Okrožnega sodišča v Mariboru in okrajnih sodišč Maribor, Slovenska Bistrica in Lenart, kjer piše, da je zahtevana najmanj visoka strokovna izobrazba pravne, upravne ali druge družboslovne smeri, očitno prišlo do pomote pri poimenovanju, jasno je namreč, da se uporablja klasifikacijski sistem v skladu z zakonom in ne na podlagi sistematizacije, pojmovanje družboslovna smer pa je vsebinsko skladno s pojmovanjem družbena veda. Klasifikacije ARRS ni mogoče uporabiti, saj ne pozna pojma varstvoslovje. Tožeča stranka ni bila pozvana na izjasnitev, saj v ničemer ne bi mogla prispevati k razjasnitvi dejanskega stanja, ki je bilo razvidno iz spisovne dokumentacije.

Tožeča stranka je vložila pripravljalno vlogo, v kateri pojasnjuje, da Iscedova klasifikacija razmejuje posamezna študijska področja, vendar pa je bistveno to, da se v tej razmejitvi ne opredeli do tega ali spada določeno študijsko področje, v konkretnem primeru varstvoslovje, v naravoslovno ali družboslovno smer izobraževanja posameznika. Bistvo klasifikacije Isced je združevanje posameznih področij izobraževanja, ki so si med seboj podobna. S tem ko se tožena stranka sklicuje na zmoto v razpisu, kjer je bilo govora o družboslovni smeri in ne o družbenih vedah, je tožeča stranka dobroverno zaupala v objavljene pogoje. Vsekakor pa ne drži trditev tožene stranke, da je pojem družboslovna smer vsebinsko skladen s pojmom družbena veda. Družboslovna smer je nadpomenka družbene vede, saj smer kaže na odločitev posameznika za študij področja, ki se navezuje na družbo, družbena veda pa je le ena izmed ved iz družboslovne smeri. Klasifikacija ARRS pa vsebinsko omenja študij varstvoslovja s tem, ko je pod točko 507 navedena kriminologija, ki je sestavni del vsebine študija varstvoslovja.

Tožba je utemeljena.

V spornem primeru tožnica zahteva v primarnem zahtevku odpravo izpodbijanega prvostopenjskega upravnega akta, pri čemer pa ne uveljavlja, da je bil izbran kandidat, ki ne izpolnjuje natečajnih pogojev (1. točka prvega odstavka 65. člena ZJU) in tudi ne uveljavlja, da je bila izbrana kandidatka, ki po merilih izbirnega postopka očitno ni dosegla najboljšega rezultata (3. točka prvega odstavka 65. člena ZJU). Tožnica uveljavlja tožbena razloga iz 2. in 4. točke prvega odstavka 65. člena ZJU, da izpolnjuje natečajne pogoje, pa ji ni bila dana možnost sodelovanja v izbirnem postopku in da je prišlo do bistvenih kršitev postopka javnega natečaja oziroma izbirnega postopka. Tako je zakonodajalec samo za primer iz 1. točke prvega odstavka 65. člena ZJU določil možnost, da sodišče sklep o izbiri razveljavi, da naloži pristojnemu organu razveljavitev aktov o imenovanju in pogodbe o zaposlitvi in ponovitev izbirnega postopka. Sodišče ne more sprejeti take odločitve v primeru, če tožnica uveljavlja kršitev iz 2. oziroma 4. točke prvega odstavka 65. člena ZJU. To pomeni, da tožnica ne more uveljavljati odprave sklepa o neizbiri v smislu 1. alineje prvega odstavka 33. člena ZUS-1, ker si ni more izboljšati svojega pravnega položaja, ampak bi lahko v mejah tega člena glede na konkretne okoliščine primera na podlagi pravnega sredstva uveljavljala le ugotovitev, da ji je bila z izpodbijanim aktom kršena določena človekova pravica. Tega pa ni storila. Glede na takšno stanje bi tožničina pravovarstvena potreba za upravni spor prenehala, če ne bi tožnica vložila tudi podrejenega zahtevka, s katerim želi doseči sodno presojo zakonitosti dokončnega upravnega akta. Tožnica s tožbo zahteva ugotovitev, da je bila v svojih pravicah ali pravnih koristih prizadeta z nezakonitim upravnim aktom (ugotovitvena tožba) pod pogoji in iz razlogov, ki jih določa zakon za vložitev tožbe, s katero se zahteva odprava upravnega akta (izpodbojne tožbe), če izkaže pravno korist. Tožnica zatrjuje svojo pravno korist, ki je v tem, da bo sodba ugotovila nezakonitost izpodbijanega akta in s tem temelj za uveljavitev škode.

Glede izpolnjevanja izobrazbenega kriterija v postopku javnega natečaja se sodišče v celoti strinja z navedbami tožeče stranke, da je razpis zahteval od kandidatov visoko strokovno izobrazbo (1. stopnje) pravne, upravne ali druge družboslovne smeri. Razlogovanje tožene stranke, da je pri zapisu omenjenega kriterija prišlo do očitne pomote, je seveda nerelevantno. Vsak kandidat se mora in sme ob pogojih javnega natečaja zanesti na zahteve oziroma besede, zapisane v njem. Tudi sodišče je ob pregledu različnih klasifikacij, na podlagi katerih se področja študija razvrščajo, ugotovilo, da določajo področja na različne načine. Iz Iscedove klasifikacije je razvidno, da študijsko področje Fakultete za varnostne vede sodijo pod št. 86 varnost (varnost in notranje zadeve). Prav tako Uredba o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja, v prilogi 1 varnost uvršča med 86 varovanje. Sodišče izpodbijane odločbe v tem delu ne more preizkusiti, saj organ ni pojasnil, zakaj naj ta dva področja ne spadata med področja družboslovne smeri. Prav tako iz poročila Fakultete za varnostne vede izhaja, da naj bi omenjeno področje spadalo pod družboslovne smeri in le-ta tudi svoje kandidate ob zaključku študija ob podelitvi diplom o tem obvesti. Sodišče omenjenih dejstev ne more preizkusiti, saj ne organ prve in ne organ druge stopnje nista nikjer obrazložila, zakaj naj Iscedova klasifikacija, ki uvršča področje varstvoslovje pod št. 86 ne bi spadala pod družboslovno smer. Sodišče prav tako ne more izrecno definirati, kaj je družboslovna smer, saj glede na veliko število različnih klasifikacij in opredelitev gre za izjemno razvejano področje. Ali je zato potrebno pri javnem natečaju natančno določiti uporabljeno klasifikacijo, ali pa se presoja zahtevano področje glede na študijske predmete, ki jih določen program vsebuje, je seveda stvar posameznega izbirnega postopka. Vsekakor pa ne zadostuje zgolj ugotovitev, da določeno področje sodi po Iscedovi klasifikaciji pod določeno številko, brez da bi bila ta uvrstitev natančno obrazložena. Tudi sodišče se strinja, da med družboslovno in družbeno vedo ne gre postaviti enačaja, še manj pa se lahko napačen zapis zahtevane izobrazbe šteje v kandidatovo škodo. Glede na vsa ugotovljena dejstva je sodišče ugotovilo, da je bil izpodbijani sklep nezakonit. Zato je tožničinemu zahtevku, da je bila z nezakonitim sklepom o neuvrstitvi v izbirni postopek prizadeta v svojih pravicah in pravnih koristih, ugodilo.

Po povedanem je imelo sodišče podlago za ugoditev podrejenemu ugotovitvenemu zahtevku v skladu s prvim odstavkom 64a. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

Ker je tožnica s tožbo uspela, ji je tožena stranka dolžna povrniti stroške postopka na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.