Jedro

Predlog se zavrže.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da spada stanovanje na naslovu ..., posamezni del stavbe št. 222 v stavbi št. 1714 k. o. ... (v nadaljevanju sporno stanovanje) v skupno premoženje pravdnih strank, njuna deleža pa sta enaka (I. točka izreka). Toženki je naložilo, da mora po pravnomočnosti vknjižbe v zemljiško knjigo tožniku izstaviti zemljiškoknjižno listino, ki mu bo omogočila vpis solastninske pravice in mu v 15 dneh plačati 2.551,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 8. 2016 dalje plačila (II. in VI. točka izreka), drugačen in podredni tožnikov tožbeni zahtevek pa je zavrnilo (III., IV. in VII. točka izreka). Odločilo je, da pravdni stranki krijeta vsaka svoje pravdne stroške (VIII. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je toženkini pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine zavrnilo, v preostalem (I., VI. in VIII. točka izreka) pa je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo, da toženka sama krije stroške pritožbenega postopka.

3. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje (v zvezi s I., VI. in VIII. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje) vlaga toženka. Predlaga, da Vrhovno sodišče njenemu predlogu ugodi. Navaja, da je tožnik zoper toženko uveljavljal več tožbenih zahtevkov, ki so v medsebojnem navzkrižju glede na pravne posledice in učinke pravnomočnosti. Ker toženka ni vpisana v zemljiško knjigo kot lastnica spornega stanovanja, ampak je vpisana Mestna občina Ljubljana, tožnik nima pravnega interesa za vložitev tožbe. Kupoprodajna pogodba z dne 18. 10. 1996, ki jo je sklenila toženka za sporno stanovanje, pa nima posebnega zemljiškoknjižnega dovolila. Med pravdnima strankama po njuni razvezi (in tudi v času sklenitve kupoprodajne pogodbe) ni bilo življenjske skupnosti, ki bi imela značilnosti zakonske zveze. Sporno stanovanje je toženkino posebno premoženje. Tožnikov zahtevek za plačilo 2.551,92 EUR pa je neutemeljen, saj tožnik ni bil prikrajšan, vzročna zveza ni podana in niso podane okoliščine, da bi se plačila izvajala brez njegove volje. Uveljavlja kršitve po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in po 14., 22., 23. in 33. členu Ustave RS.

4. Predlog ni popoln.

5. Po četrtem odstavku 367.b člena ZPP mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, in okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka pa mora opisati natančno in konkretno. Po petem odstavku 367.b člena ZPP mora predlagatelj revizije, če se sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča ali sodišč druge stopnje, navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb, na katere se sklicuje, mora predložiti, če te niso javno objavljene. Po šestem odstavku 367.b člena ZPP se predlog za dopustitev revizije zavrže, če stranka ne ravna po četrtem odstavku tega člena ali v skladu s petim odstavkom tega člena ne navede opravilnih številk zadev sodb, na katere se sklicuje.

6. Predlagateljica navedeni zakonski zahtevi ni zadostila. V predlogu spornih pravnih vprašanj ne navede natančno in konkretno, ampak se na zakonske razloge za dopustitev revizije sklicuje zgolj posplošeno ter vsebinsko navaja zgolj revizijske razloge, kar samo po sebi še ni razlog za dopustitev revizije. Tudi nasprotje z ustaljeno sodno prakso navaja zgolj pavšalno in tega razloga natančneje ne opredeli ter ne navede niti opravilnih številk zadev posameznih sodnih odločb. Njen predlog je zato nepopoln in ga je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 367.b člena ZPP zavrglo.