Jedro

Ker je tožnik na začasnem delu v tujini, ni mogoče šteti, da dejansko živi v Sloveniji, če prihaja v Slovenijo le občasno, to je med daljšimi prazniki in dopustom, sicer pa zadovoljuje vse svoje bistvene življenjske potrebe izven Slovenije.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožeče stranke za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije z redno naturalizacijo, ker je ugotovila, da tožnik, ki je na začasnem delu v Nemčiji, kamor je odšel že leta 1968, ne izpolnjuje pogoja 10-letnega dejanskega življenja v Sloveniji, od tega neprekinjeno zadnjih pet let pred vložitvijo prošnje. Ob tej ugotovitvi tožena stranka nadalje niti ni ugotavljala ali tožnik izpolnjuje še ostale pogoje, iz 10. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/91-I, 30/91-I in 13/94-ZDRS), ker to ne bi vplivalo na drugačno odločitev.

Tožnik v tožbi uveljavlja tožbene razloge nepravilne uporabe materialnega prava in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. Navaja, da je tožena stranka napačno ugotovila, da ni stalno prijavljen v Sloveniji in da tukaj dejansko ne živi. V Sloveniji je prijavljen od leta 1971, ko so njegovi starši kupili kmetijo v Ž. Res pa je odšel s starši v Nemčijo, kamor so starši odšli na začasno delo, on pa kot otrok na to odločitev ni mogel vplivati. Ves prosti čas med daljšimi prazniki in vse dopuste preživlja v Ž., ki mu predstavlja dom, v tujini ima le začasno prebivališče. Določba o dejanskem neprekinjenem bivanju v Sloveniji se po njegovem mnenju tolmači nedemokratično, saj se mora državljanu omogočiti svoboda bivanja tudi izven meja države, še zlasti, ko je izven države le zaradi potrebe po delu. Če bi tožnik dobil službo v Sloveniji, bi jo takoj sprejel in ne bi začasno bival v tujini, ki mu glede pravic ni naklonjena. Tožnik ima slovenski nacionalni interes, svoj kapital vlaga v Sloveniji, od nepremičnin plačuje davke in druge javne dajatve, plačeval je samoprispevek za skupne interese. Predlaga, da se tožbi ugodi in izpodbijana odločba spremeni tako, da se prošnji za sprejem v državljanstvo ugodi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izdani negativni odločbi in predlaga, da sodišče neutemeljeno tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Zaradi nesporno ugotovljenega dejstva, da tožnik že od leta 1968 dalje živi v Nemčiji, je tožena stranka tudi po presoji sodišča pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje zakonskega pogoja dejanskega življenja v Sloveniji v trajanju 10 let, od tega neprekinjeno zadnjih pet let pred vložitvijo prošnje. Pogoj dejanskega življenja v Sloveniji v ZDRS ni opredeljen, zato ga mora glede na dejanske okoliščine ugotoviti organ v vsakem primeru posebej. V zvezi s tem so pomembne okoliščine, povezane z življenjem prosilca za sprejem v državljanstvo, z delom, ki ga opravlja, in z njegovo družino. Presoja vseh navedenih okoliščin skupaj kaže na to, kje prosilec pretežno opravlja bistvene življenjske aktivnosti. Ker je po ugotovitvah tožene stranke tožnik na začasnem delu v tujini, ni mogoče šteti, da dejansko živi v Sloveniji, če prihaja v Slovenijo, kot sam navaja v tožbi, le občasno, to je med daljšimi prazniki in dopustom, kar pomeni, da zadovoljuje vse svoje bistvene življenjske potrebe izven Slovenije. Za presojo tega pogoja pa niso pomembne okoliščine, ki jih navaja tožnik, kot so razlog njegovega odhoda iz Slovenije, prijava stalnega prebivanja, nemožnost zaposlitve v Sloveniji, plačevanje davkov in samoprispevka zaradi nepremičnine, ki jo ima v Sloveniji. Navedeni pogoj tudi ne pomeni, da je tožnik oviran v svobodi gibanja, saj lahko svobodno izbira prebivališče, v Slovenijo in iz nje pa lahko prihaja kadarkoli.

Sodišče je neutemeljeno tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih, ki ga je, skladno s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94) in 1. odstavkom 94. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97) smiselno uporabilo kot republiški predpis.