Jedro

Če naj se z začasno odredbo uredi taka vsebina, kakršna naj bi se uredila tudi s končno odločitvijo, velja, da naj se z začasno odredbo ne določi vnaprej (prejudicira) končne odločitve sodišča v primeru, ko bi obstoj in trajanje začasne ureditve tako močno in trajno prizadel interese otroka ter obeh staršev, da bi vplival na končni izid postopka.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II.Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Prvi nasprotni udeleženec in mladoletna druga nasprotna udeleženka sta starša mladoletnega dečka, ki je bil v času izdaje izpodbijanega sklepa star nekaj dni manj kot tri mesece.

2.Predlagatelj je hkrati s predlogom za omejitev starševske skrbi prvemu nasprotnemu udeležencu ter ureditev bistvenih vprašanj starševske skrbi 9. 3. 2026 vložil predlog za izdajo začasne odredbe.

3.Prvostopno sodišče je 18. 3. 2026 izdalo sklep, s katerim je (I.) delno ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe. Prvemu nasprotnemu udeležencu (dečkovemu očetu) je omejilo starševsko skrb tako, da mu je prepovedalo opravljanje vseh potrebnih dejanj za varstvo koristi otroka pred organi v vseh upravno pravnih zadevah, zdravstvenih zadevah in socialnovarstvenih storitvah. Nadalje mu je naložilo, da se vključi v šolo za starše in v ustrezen program treninga socialnih veščin pri Društvu za nenasilno komunikacijo (DNK), da o izvedenih aktivnostih obvesti predlagatelja ter da sodeluje s predlagateljem in osebo, ki jo bo predlagatelj določil za izvajanje nadzora nad ukrepom. Predlagatelju je naložilo način izvajanja nadzora nad izvajanjem starševske skrbi prvega nasprotnega udeleženca ter obveznost poročanja sodišču. Dečka je za čas do polnoletnosti dečkove mame postavilo pod skrbništvo udeleženke (dečkove babice) za opravljanje vseh potrebnih dejanj za varstvo koristi otroka pred organi, v vseh upravno pravnih zadevah, zdravstvenih zadevah in socialnovarstvenih storitvah ter začasni skrbnici naložilo, da vestno skrbi za pravice in koristi otroka in o tem poroča pristojnemu centru za socialno delo. Za primer kršitve začasne odredbe je določilo denarno kazen. Odločilo je še, da začasna odredba stopi v veljavo z dnem izdaje, da traja do drugačne odločitve sodišča oziroma do pravnomočne odločitve sodišča v predmetni zadevi ter da ugovor zoper začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve. (II.) V delu, s katerim je predlagatelj v predlogu za izdajo začasne odredbe zahteval več ali drugače (glede zaupanja dečka v varstvo in vzgojo materi, začasne ukinitve stikov, določitve začasne preživnine, omejitve starševske skrbi očetu v delu zakonitega zastopanja dečka za čas trajanja ukrepov ter glede načina poročanja prvega nasprotnega udeleženca o vključitvi v program), je predlog zavrnilo.

4.Druga nasprotna udeleženka v pravočasni pritožbi izpodbija odločitev pod II. točko izreka izpodbijanega sklepa, in sicer glede zavrnitve predloga za izdajo začasne odredbe glede zaupanja dečka v varstvo in vzgojo materi, začasne ukinitve stikov in določitve začasne preživnine. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo z ugoditvijo celotnemu predlogu za izdajo začasne odredbe oziroma razveljavitev izpodbijanega sklepa z vrnitvijo zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

5.Predlagatelj se v odgovoru na pritožbo zavzema za ugoditev pritožbi.

6.Pritožba ni utemeljena.

7.Pri odločanju o predlogu za začasno odredbo sodišče prve stopnje ni zagrešilo bodisi procesnih bodisi materialnopravnih napak. Izpodbijani sklep ima namreč razloge o zavrnitvi predlaganega zaupanja otroka v varstvo in vzgojo materi (pod 16. točko obrazložitve) ter plačevanja preživnine (pod 18. točko obrazložitve), katerih odsotnost zatrjuje pritožba in s katerimi je moč polemizirati.

8.Temeljno vodilo vseh postopkov, v katerih so prizadete pravice mladoletnih otrok, je največja otrokova korist (7. člen DZ1). Začasna odredba je le začasen, nujen in izjemen ukrep za zaščito otrokovih koristi. Pri odločanju o ukrepih za varstvo koristi otroka, ki se izrekajo le v primeru ugotovitve, da je otrok ogrožen, sodišče upošteva načelo najmilejšega ukrepa (156. in 157. člen DZ). To pomeni, da se lahko izreče le tak ukrep, ki bo otroka zaščitil in hkrati čim manj posegel v pravice staršev. Če naj se z začasno odredbo uredi taka vsebina, kakršna naj bi se uredila tudi s končno odločitvijo, velja, da naj se z začasno odredbo ne določi vnaprej (prejudicira) končne odločitve sodišča v primeru, ko bi obstoj in trajanje začasne ureditve tako močno in trajno prizadel interese otroka ter obeh staršev, da bi vplival na končni izid postopka.2

9.Kakšnih okoliščin, zaradi katerih bi bilo treba dečka začasno zaupati v varstvo in vzgojo materi, pritožba ne navaja. Zgolj slabše starševske lastnosti očeta, ki so botrovale napotitvi v šolo za starše in na trening socialnih veščin pri DNK, ne predstavljajo kakšnega takega pomanjkanja starševskih kapacitet, zaradi katerega bi bilo treba že v tej fazi postopka poseči po tem predlaganem ukrepu. Kontradiktornost namreč še niti ni bila vzpostavljena in staršema tako še niti ni bila dana možnost, da bi se o (vseh) predlaganih ukrepih izjasnila. Ker kakšnih okoliščine v zvezi z vzgojo in varstvom dečka, zaradi katerih bi bile dečkove koristi akutno ogrožene, predlagatelj niti ni zatrjeval, je sodišče prve stopnje predlog, da se začasno poseže v vzgojo in varstvo dečka tako, da se ga zaupa materi, utemeljeno zavrnilo.

10.Tudi po presoji pritožbenega sodišča ni verjetno izkazano, da bi bil deček še po prenehanju ukrepa prepovedi približevanja, ki je veljal do 16. 3. 2026, tako ogrožen, da bi bilo treba ukiniti stike. Kakšna taka ocena iz predloga CSD in temu predlogu priloženih dokazov ne izhaja. V pritožbi izpostavljena dejstva, da je oče izvajal nasilje, da je neprimerno ravnal z dečkom ter da nima ustreznih starševskih kompetenc, pa ne morejo sama po sebi napotovati na sklep, da ogroženosti dečka ni moč preprečiti s kakšnim milejšim ukrepom od predlagane ukinitve stikov - sploh glede na to, da se je oče s primarno družino preselil v A. in je tako tudi lokacijsko oddaljen od dečka in matere.

11.Pritožba sicer pravilno izpostavlja, da mora biti začasna preživnina določena ob upoštevanju vseh otrokovih potreb, pomembnih za njegov uspešen razvoj (190. člen DZ).3 Vendar je sodišče prve stopnje predlog za določitev začasne preživnine materialnopravno utemeljeno zavrnilo. Iz predloga namreč kakšne trditve o dečkovi ogroženosti zaradi nekritja njegovih življenjskih potreb4 sploh ne izhajajo. Podatki v spisu pa tudi ne kažejo, da bo deček brez posredovanja sodišča ogrožen. Iz očetove izjave namreč izhaja, da bo plačeval preživnino v znesku 200 EUR mesečno, iz materine pa, da je oče tak denarni znesek že prispeval.

12.Nazadnje velja pritožnici in predlagatelju, ki se je s pritožbo strinjal, pojasniti, da predmetna odločitev o zavrnitvi predloga ni ovira za vložitev novega predloga za izdajo začasne odredbe. Na podlagi spremenjenih, objektivno novih dejanskih okoliščin, ki ob vlaganju sedaj obravnavanega predloga za izdajo začasne odredbe še niso obstajale, je moč izkazati razloge, ki narekujejo izdajo začasne odredbe za zaščito dečkovih koristi.

13.Pritožbeni razlogi niso podani. Ker ni podan niti kakšen razlog, na katerega pritožbeno sodišče pazi uradoma, se je pritožba izkazala za neutemeljeno. Zato jo je bilo treba zavrniti in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrditi (2. točka 365. člena, 366. člen, drugi odstavek 350. člena in 353. člen ZPP5).

14.O stroških, ki so pritožnici nastali v zvezi s tem pritožbenim postopkom, bo odločeno s končno odločbo, saj so stroški zavarovanja del stroškov nepravdnega postopka (prvi odstavek 165. člena in 151. člen ZPP, 101. člen ZNP-1).

-------------------------------

1Družinski zakonik (DZ), Uradni list RS, št. 15/17 in nasl.

2Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča RS Up 410/01 z dne 14. 2. 2002, 7. točka obrazložitve.

3Primerjaj sklepe Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 977/2020, IV Cp 500/2024 , IV Cp 2218/2025, IV Cp 28/2026.

4V predlogu (v spisu na list. št. 6) se sicer zatrjuje, da dečkove potrebe znašajo 470 EUR mesečno.

5Zakon o pravdnem postopku (ZPP), Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. V postopku izdaje začasnih odredb za varstvo koristi otrok se ZPP smiselno uporablja na podlagi 100. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1; Uradni list RS, št. 16/19) in 239. ter 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ; Uradni list RS, št. 51/98 in nasl.).